Nobelovo nagrado za mir za leto 2026 je prejela 85-letna južnoafriška pravnica Navanethem »Navi« Pillay, ena najvidnejših zagovornic človekovih pravic in mednarodnega prava. Norveški Nobelov odbor je danes v Oslu sporočil, da jo nagrajuje za desetletja prizadevanj za mir, pravičnost in odgovornost za najhujše zločine. Njena življenjska pot sega od boja proti apartheidu v Južni Afriki do mednarodnih sodišč, ki so obravnavala genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti. Odločitev prihaja v času, ko so mednarodne pravne institucije zaradi vojn in političnih pritiskov znova v središču svetovne pozornosti.
Norveški Nobelov odbor je letošnjo odločitev razglasil danes, 9. oktobra, ob 11. uri po slovenskem času. Predsednik odbora Jørgen Watne Frydnes je poudaril, da je Pillay s svojim delom pomembno prispevala k razvoju mednarodnega pravnega reda, predvsem na področju pregona vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida.
Letošnja izbira je še posebej pomenljiva zaradi razmer v svetu. V času vojn v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v drugih kriznih žariščih se vse pogosteje odpira vprašanje, ali lahko mednarodno pravo dejansko preprečuje nasilje in zagotavlja odgovornost tistih, ki kršijo temeljne človekove pravice.
Nobelov odbor je z letošnjo odločitvijo v ospredje postavil prav pomen mednarodnega prava in institucij, ki omogočajo preiskovanje ter pregon najhujših zločinov.
Od odraščanja pod apartheidom do svetovnega pravosodja
Navanethem Pillay se je rodila leta 1941 v južnoafriškem Durbanu v družini indijskega tamilskega porekla. Odraščala je v obdobju apartheida, ko je Južna Afrika izvajala sistem rasnega ločevanja, ki je prebivalcem glede na njihovo rasno pripadnost omejeval temeljne pravice in možnosti.
Prav izkušnja življenja v takšnem sistemu je pomembno zaznamovala njeno poklicno pot. Odločila se je za študij prava in se začela ukvarjati z zaščito ljudi, ki so bili zaradi rasne diskriminacije in političnega prepričanja izpostavljeni pregonu.
Kot odvetnica je zastopala politične zapornike in nasprotnike apartheida, njeno delo pa je bilo povezano tudi z bojem za pravice ljudi, ki jih je južnoafriški režim sistematično izključeval iz družbenega in političnega življenja.
Po koncu apartheida je postala prva temnopolta ženska na položaju sodnice južnoafriškega višjega sodišča. S tem je prestopila mejo, ki je bila v državi še nekaj let prej zaradi diskriminatorne zakonodaje praktično nedosegljiva.
Pomagala oblikovati zgodovinsko sodbo o genocidu v Ruandi
Eden najpomembnejših delov njene kariere je povezan z Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando, ustanovljenim po genocidu leta 1994.
Med genocidom je bilo v približno sto dneh ubitih več sto tisoč ljudi, predvsem pripadnikov ljudstva Tutsi. Mednarodno sodišče je bilo ustanovljeno z namenom, da odgovorne za množične poboje in druge zločine privede pred roko pravice.
Pillay je sodelovala pri enem najpomembnejših procesov tega sodišča, sojenju nekdanjemu ruandskemu županu Jeanu-Paulu Akayesuju.
Sodba iz leta 1998 je pomenila zgodovinski preobrat v mednarodnem kazenskem pravu, saj je sodišče ugotovilo, da lahko posilstvo in drugo spolno nasilje pomenita dejanje genocida, kadar sta storjena z namenom uničenja zaščitene skupine.
Takšna pravna opredelitev je pomembno vplivala na nadaljnje obravnavanje spolnega nasilja v oboroženih spopadih. Posilstva, ki so bila desetletja pogosto obravnavana kot neizogibna posledica vojn, so bila jasno prepoznana tudi kot sredstvo sistematičnega uničevanja skupnosti.
Vodila je tudi urad Združenih narodov za človekove pravice
Pillay je pozneje nadaljevala delo v mednarodnem pravosodju. Bila je sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča, med letoma 2008 in 2014 pa je opravljala funkcijo visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice.
Na tem položaju je spremljala kršitve človekovih pravic po svetu in opozarjala na odgovornost držav ter njihovih voditeljev. Njeno delo je pogosto posegalo na politično občutljiva področja, saj je zaščita človekovih pravic zahtevala tudi javno opozarjanje na ravnanje oblasti.
Nobelov odbor je ob današnji razglasitvi poudaril, da je Pillay skozi svojo kariero zagovarjala načelo, po katerem tudi najmočnejši politični in vojaški voditelji ne bi smeli biti izvzeti iz odgovornosti za najhujše zločine.
Prav vprašanje odgovornosti je ena osrednjih tem njenega življenjskega dela. Mednarodno pravo namreč ne temelji samo na sprejemanju pravil, temveč tudi na možnosti, da se njihove kršitve preiskujejo in obravnavajo pred neodvisnimi sodišči.
Njeno delo je povezano tudi s preiskavami na palestinskih ozemljih
V zadnjih letih je bila Pillay povezana tudi z enim najbolj občutljivih mednarodnih vprašanj – dogajanjem na zasedenih palestinskih ozemljih.
Vodila je neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo Združenih narodov za zasedeno palestinsko ozemlje, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, in Izrael. Komisija je preiskovala domnevne kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic.
Njeno delo na tem področju je potekalo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, ko so vprašanja odgovornosti za vojne zločine, zaščite civilistov in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava postala predmet ostrih mednarodnih razprav.
Pillay je sodelovala tudi pri drugih pomembnih mednarodnih sodnih postopkih. Nobelov odbor je posebej izpostavil njeno delo na Meddržavnem sodišču v postopku, povezanem z obtožbami o genocidu v Mjanmaru.
Zakaj je Nobelov odbor letos izbral prav njo?
Letošnja Nobelova nagrada za mir je bila podeljena v času, ko so mednarodna sodišča in institucije pod vse večjim političnim pritiskom.
Norveški Nobelov odbor je opozoril, da se število vojn in oboroženih konfliktov povečuje, mednarodne pravne institucije pa se soočajo z napadi in poskusi spodkopavanja njihove avtoritete.
Po oceni odbora je spoštovanje mednarodnega prava eden od pogojev za mirno reševanje sporov. Brez pravnega sistema, v katerem je mogoče odgovorne za vojne zločine preganjati, žrtvam pa omogočiti dostop do pravice, je dolgoročen mir bistveno težje doseči.
Izbira Navi Pillay zato ni povezana z enim samim mirovnim sporazumom ali diplomatskim dosežkom. Nagrada priznava njeno večdesetletno delo pri vzpostavljanju pravnih mehanizmov, s katerimi je mogoče preganjati najhujše kršitve človekovih pravic.
Odbor je posebej poudaril njeno neodvisnost, strokovnost in vztrajnost pri zagovarjanju univerzalnih pravnih načel.
Za nagrado je bilo predlaganih 287 kandidatov
Za letošnjo Nobelovo nagrado za mir je bilo vloženih 287 nominacij, med njimi za 208 posameznikov in 79 organizacij. Imena uradno nominiranih kandidatov ostanejo tajna 50 let, zato javna ugibanja o morebitnih nagrajencih ne pomenijo potrditve, da so bili ti dejansko na seznamu nominirancev.
V medijih so se pred razglasitvijo pojavljala številna imena in organizacije, med drugim humanitarne skupine, zagovorniki človekovih pravic ter organizacije, ki delujejo na vojnih območjih.
Lani je Nobelovo nagrado za mir prejela venezuelska opozicijska političarka María Corina Machado, letos pa je odbor priznanje namenil predstavnici mednarodnega pravosodja.
Nobelova nagrada za mir letos praznuje tudi 125. obletnico prve podelitve. Prvič so jo podelili leta 1901, odtlej pa je postala eno najbolj prepoznavnih mednarodnih priznanj.
Nagrado bo prejela decembra v Oslu
Slovesna podelitev Nobelove nagrade za mir bo tradicionalno potekala 10. decembra v Oslu, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
Letošnja nagrada vključuje tudi denarni znesek v višini 12 milijonov švedskih kron, kar je približno 1,1 milijona evrov, odvisno od menjalnega tečaja.
Za 85-letno Navi Pillay priznanje pomeni vrhunec izjemno dolge pravniške kariere, ki se je začela v obdobju rasnega ločevanja v Južni Afriki in nadaljevala na najpomembnejših mednarodnih sodiščih.
Njena življenjska zgodba hkrati odpira vprašanje, ki je danes pomembno za ves svet: ali lahko pravo omeji moč politike in orožja? Nobelov odbor je z letošnjo izbiro poudaril pomen institucij, ki poskušajo zagotoviti, da tudi najhujši zločini ne ostanejo brez sodne obravnave.
Spletno uredništvo Goriške novice
