V slovenski politiki se kljub prazničnim dnevom odvija napet boj za oblikovanje nove vlade. Voditelji strank NSi, SDS in Demokratov – Jernej Vrtovec, Janez Janša in Anže Logar, skupaj s predsednico Natašo Pirc Musar, poskušajo oblikovati novo večino. V ospredju je predlog zakona o vladi, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev, kar bi lahko odprlo vrata desnosredinski vladi. Člani državnega zbora se pripravljajo na izredno sejo, kjer bodo odločali o tem pomembnem zakonu.
Državni zbor bo kmalu odločal o predlogu sprememb zakona o vladi, ki ga je predložila SDS. Predsednik SDS, Janez Janša, je poudaril, da bo v primeru sprejetja zakona strankam, ki ga podpirajo, poslal osnutke za koalicijsko pogodbo. S tem bi bili narejeni prvi koraki k oblikovanju desnosredinske vlade. Predlog predvideva zmanjšanje števila ministrstev s sedanjih 19 na 14 ter ohranitev ministra brez resorja za odnose s Slovenci v zamejstvu.
Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića bo predhodno odločal o sklicu izredne seje in o možnosti obravnave predloga po skrajšanem postopku. Če bo potrjen, bo poslance v sredo čakalo glasovanje o reorganizaciji ministrstev. Prav tako bo v sredo poslance doseglo obvestilo predsednice, da ne predlaga mandatarja, kar bo sprožilo 14-dnevno iskanje novega kandidata.
Odzivi na predlagane spremembe
SDS je predlagala združitev resorjev za delo in gospodarstvo, kar je naletelo na kritike, predvsem v Levici. Tam menijo, da bi takšna združitev oslabila socialni dialog in prizadela delavce. Prav tako so kritični do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost. SDS predlaga ustanovitev ministrstev za gospodarstvo, delo in šport ter demografijo, družino in socialne zadeve.
V strankah levega političnega pola so izrazili pomisleke, vendar so poudarili, da ima vsak mandatar pravico oblikovati svojo ekipo. Če bodo izhodišča za koalicijsko pogodbo usklajena, bodo sledila pogajanja za področna programa za naslednja štiri leta.
Predsedničina odločitev in vloga poslancev
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da ne bo predlagala mandatarja, saj v prvem krogu ni prepoznala večinske podpore. Njena odločitev ni presedan, saj se je leta 2018 podobno odločil tudi predsednik Borut Pahor. Pirc Musarjeva je poudarila, da je bila njena odločitev skrbno pretehtana in usklajena z ustavnimi pravniki.
V drugem krogu imajo poslanske skupine priložnost predlagati kandidata za mandatarja. Če bo SDS uspela zbrati potrebne podpise, bi se lahko oblikovala nova vlada. Tudi v preteklosti so poslanci že predlagali mandatarja, kar je omogočilo oblikovanje vlade pod vodstvom Janeza Janše.
Tretji krog in možnosti za nova volitve
Če mandatar ne bo izvoljen niti v drugem krogu, bo sledil tretji krog. V tej fazi zadostuje že navadna večina za izvolitev predsednika vlade. Janez Janša je večkrat poudaril, da ne namerava oblikovati vlade s šibko večino. Če v tretjem krogu ne bo izvoljen nihče, bo predsednica razpustila državni zbor in razpisala predčasne volitve.
Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi največ glasov prejela SDS (24,2 %), sledilo bi Gibanje Svoboda (23,2 %). Ostale stranke bi prejela manjšo podporo, kar kaže na tesna razmerja moči v političnem prostoru. Anketa Mediane za POP TV je pokazala, da je politična slika v Sloveniji še vedno zelo raznolika.
Spletno uredništvo Naša Primorska
