Slovenija danes, 25. oktobra, praznuje dan suverenosti in 35. obletnico odhoda zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade z njenega ozemlja. Osrednja državna proslava bo ob 11. uri na Ukmarjevem trgu v Kopru, slavnostni govornik pa bo predsednik vlade Janez Janša. Toda dogodek, ki bi moral simbolizirati enotnost slovenskega naroda in spoštovanje do vseh, ki so prispevali k osamosvojitvi, spremlja oster politični spor. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je udeležbo odpovedala zaradi vrste odločitev organizatorjev in ravnanj oblasti, ki jih ocenjuje kot nedržavotvorna.
Namesto skupnega praznovanja zgodovinskega dosežka se je tako v ospredje prebilo vprašanje, zakaj država niti ob tako pomembni obletnici ne zmore preseči političnih delitev.
Petintrideset let po odhodu zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije bi moral biti današnji dan priložnost za skupen poklon osamosvojitveni generaciji, pripadnikom Teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite in vsem državljanom, ki so prispevali k nastanku samostojne države. Namesto tega so priprave na državno proslavo zaznamovala nesoglasja med najvišjimi predstavniki države, spori zaradi zgodovinske simbolike in očitki o političnem izključevanju.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek, 23. oktobra, javno sporočila, da se današnje proslave ne bo udeležila. Odločitev je pojasnila z več konkretnimi razlogi, ki po njenem mnenju presegajo običajna protokolarna nesoglasja. Med njimi so sporno poimenovanje slovesnosti, izključitev praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, posegi v predvideni protokol in odnos predstavnikov oblasti do sodstva.
Njena odločitev je še posebej odmevna, ker gre za prvo državno proslavo v njenem predsedniškem mandatu, ki se je ne bo udeležila. Ob tem je poudarila, da s svojo odsotnostjo ne zavrača praznika ali osamosvojitve, temveč nasprotuje načinu, na katerega je bila proslava pripravljena.
Predsednica najprej pristala na umik iz vloge govornice
Nesoglasja so se začela že pri vprašanju, kdo bo na osrednji državni proslavi nagovoril zbrane. Po pojasnilih predsednice je bilo sprva dogovorjeno, da bo imela na dogodku tudi sama govor, nato pa je predsednik vlade Janez Janša izrazil željo, da bi bil edini slavnostni govornik.
Pirc Musar je po lastnih besedah na spremembo pristala, ker ni želela dodatnih sporov. Odločila se je, da se bo proslave udeležila kot gostja, čeprav je prvotni dogovor predvideval drugačno vlogo predsednice republike.
Sama sprememba govorniškega programa še ne bi nujno pomenila večjega političnega zapleta. Toda v povezavi z drugimi odločitvami je postala del širšega vprašanja, kako organizatorji razumejo vlogo predsednice republike kot najvišje predstavnice države in vrhovne poveljnice obrambnih sil.
Pri tem se odpira tudi vprašanje, ali bi bilo mogoče ob tako pomembni obletnici najti protokolarno rešitev, ki bi omogočila dostojno sodelovanje obeh najvišjih predstavnikov izvršilne in predsedniške institucije. Namesto tega je spor prerasel v javno razhajanje, ki je zasenčilo vsebino praznika.
Zakaj je izraz »osvoboditev Slovenije« sprožil tako ostro nasprotovanje?
Eden osrednjih razlogov za predsedničino odločitev je bilo poimenovanje proslave. Uradni naziv državnega praznika je dan suverenosti, vlada pa je dogodek napovedala kot proslavo ob dnevu suverenosti in 35. obletnici osvoboditve Slovenije.
Predsednica je opozorila, da je Slovenija leta 1991 dosegla samostojnost in suverenost, zato po njenem mnenju ni primerno, da se ta zgodovinski proces opisuje z drugačnim izrazom. Ob tem je poudarila, da so imena državnih praznikov določena z zakonom in da bi morali organizatorji pri uradnem poimenovanju ravnati posebej skrbno.
Pomembno je razlikovati med zakonskim imenom praznika in naslovom letošnje prireditve. Dan suverenosti ni bil zakonsko preimenovan. Sporno je bilo dodatno poimenovanje obletnice v uradnem vabilu in napovedi dogodka, ki ga predsednica razume kot poseg v zgodovinsko simboliko.
Pirc Musar je opozorila tudi, da ji vabila, čeprav je bila navedena kot sopodpisnica, pred pošiljanjem niso posredovali v potrditev. Takšno ravnanje je označila za odstopanje od ustaljene prakse.
Spor zato ni zgolj jezikovne narave. V ospredju je vprašanje, kdo odloča o simbolnem predstavljanju osamosvojitve in ali je pri državnih proslavah dopustno spreminjati zgodovinske poudarke brez širšega soglasja.
Umaknjen tudi protokolarni poklon zastavi
Predsednica je opozorila še na spremembo predvidenega protokola, v katerem ni bilo več poklona zastavi in pregleda častne enote ter ešalona praporščakov, ki bi ga opravila kot vrhovna poveljnica obrambnih sil.
Po njenem prepričanju ne gre za vprašanje osebnega prestiža, temveč za spoštovanje institucije predsednika republike, Slovenske vojske in ljudi, ki so sodelovali pri oblikovanju slovenske državnosti.
Spomnila je tudi na slovesnost v Kopru oktobra 1991, ko je tedanji načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe Janez Slapar poročal predsedniku predsedstva Milanu Kučanu. V tem vidi pomembno zgodovinsko simboliko, ki bi jo bilo po njenem mnenju treba ohraniti tudi ob letošnji obletnici.
Dodatno je predsednica opozorila na razrešitev predstavnika državnega protokola Aleksandra Strela, ki je po njenih navedbah opozarjal na neprimernost načrtovanih sprememb. Ocenila je, da takšno ravnanje odpira resna vprašanja o odnosu oblasti do strokovnih služb, ki bi morale delovati neodvisno od vsakokratnih političnih interesov.
Če se strokovna opozorila ob državnih slovesnostih preslišijo ali postanejo povod za kadrovske posledice, je to razlog za javno razpravo. Protokol namreč ni namenjen zgolj oblikovanju slovesnega videza dogodka, temveč izražanju spoštovanja do državnih institucij in ustavne ureditve.
Izključitev praporščakov dodatno poglobila spor
Med najbolj odmevnimi zapleti je bila tudi odločitev, da na proslavo ne bodo povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Predsednica je temu odločno nasprotovala, saj meni, da je treba zgodovino slovenske državnosti razumeti v širšem kontekstu prizadevanj za svobodo.
Po njenem prepričanju zgodovinskega spomina ni mogoče deliti na tistega, ki je politično sprejemljiv, in tistega, ki ga je treba iz državnih slovesnosti izključiti. Opozorila je, da imajo veteranske organizacije pomembno vlogo pri ohranjanju spomina na različna obdobja slovenske zgodovine.
Način priprave proslave sta kritizirali tudi veteranski organizaciji vojne za Slovenijo. Opozorili sta na izključevanje praporščakov borčevske organizacije in na vprašanja, povezana s sodelovanjem praporščakov na dogodku.
Predsednik vlade Janez Janša je po drugi strani v javnih odzivih poudarjal nasprotovanje simbolom nekdanje jugoslovanske oblasti in vojske, ki je leta 1991 napadla Slovenijo. Spor se je tako razširil tudi na vprašanje zgodovinske simbolike in razumevanja različnih obdobij slovenske preteklosti.
Različni pogledi na zgodovinske simbole niso novost. Toda prav ob državni proslavi, namenjeni obeležitvi skupnega osamosvojitvenega dosežka, bi bilo mogoče pričakovati prizadevanja za vključujoč dogodek. Namesto tega so se razlike še poglobile, posledica pa je odsotnost dela predstavnikov državnih institucij, opozicije in veteranskih organizacij.
Predsednico zmotil tudi odnos do sodstva
Pirc Musar je med razlogi za svojo odsotnost izpostavila tudi izjave predstavnika vladnega urada, ki je v povezavi s sodstvom uporabil izraz deratizacija.
Takšno besedišče je predsednica označila za nevarno in nesprejemljivo, saj po njenem mnenju presega dopustne meje politične kritike. Sodna veja oblasti je namreč eden od treh temeljev državne ureditve, njena neodvisnost pa je bistvena za delovanje pravne države.
Kritika sodnih odločitev in delovanja pravosodja je v demokratični družbi legitimna. Povsem drugo vprašanje pa je uporaba izrazov, ki lahko sodnike ali celotno sodstvo prikazujejo kot nekaj, kar je treba odstraniti oziroma iztrebiti.
Predsednica je opozorila, da takšna retorika ne prispeva k spoštovanju institucij, temveč lahko dodatno spodkopava zaupanje v pravno državo. Prav zato je tudi ta dogodek navedla med razlogi, zaradi katerih ne želi sodelovati na današnji proslavi.
V Kopru brez predsednice in dela opozicije
Na današnji državni proslavi v Kopru tako ne bo predsednice republike, udeležbo pa so odpovedali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Po poročanju Dnevnika se dogodka ne bodo udeležili niti nekdanji predsedniki republike.
Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša, ki je imel pomembno vlogo tudi v osamosvojitvenem obdobju, ko je opravljal funkcijo ministra za obrambo.
Državna proslava bo kljub političnim nesoglasjem potekala po predvidenem programu. Ob njej so v Kopru pripravili tudi spremljevalne dogodke, med drugim sobotne predstavitve Slovenske vojske, policije ter sistema zaščite in reševanja.
A odsotnost predsednice republike in drugih predstavnikov političnega ter družbenega življenja bo težko ostala neopažena. Še posebej zato, ker je dan suverenosti praznik, ki naj bi poudarjal skupni zgodovinski dosežek, ne pa političnih razlik med današnjimi nosilci oblasti.
Petintrideset let od odhoda zadnjega vojaka JLA
Dan suverenosti Slovenija praznuje 25. oktobra, ko se spominja odhoda zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade z njenega ozemlja leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober je iz koprskega pristanišča odplula zadnja ladja z vojaki JLA, s čimer se je končala prisotnost jugoslovanske vojske na slovenskem ozemlju.
Dogodek je pomenil pomemben zaključek osamosvojitvenega procesa, ki je vključeval plebiscitarno odločitev decembra 1990, razglasitev samostojnosti junija 1991, desetdnevno vojno in zahtevna diplomatska pogajanja.
Po sprejetju Brionske deklaracije je Slovenija za tri mesece odložila nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov, medtem ko so potekali politični in vojaški dogovori o prihodnjih odnosih z Jugoslavijo. Umik JLA je bil eden ključnih pogojev za dejansko uveljavitev slovenske suverenosti.
Dan suverenosti je državni praznik od leta 2015, vendar ni dela prost dan. Njegov namen je ohranjati spomin na čas, ko je Slovenija prevzela nadzor nad svojim ozemljem in dokončno utrdila samostojno državnost.
Predsednica v današnji poslanici znova opozorila na pomen skupnega boja
Čeprav se proslave ne bo udeležila, je predsednica republike danes državljanom namenila posebno poslanico ob dnevu suverenosti. V njej je poudarila, da je bila slovenska samostojnost rezultat skupnih prizadevanj ljudi različnih generacij, prepričanj in življenjskih poti.
Spomnila je na prispevek Teritorialne obrambe, milice, civilne obrambe in državljanov, ki so v odločilnem obdobju prevzeli odgovornost za prihodnost države. Opozorila je tudi, da je treba spoštovati zgodovinsko dediščino in prispevek različnih generacij k slovenski svobodi.
Posebej je ponovno izpostavila izključitev praporščakov Zveze borcev za vrednote NOB ter opozorila, da odnos države do veteranov odraža njeno politično in družbeno zrelost.
Njena poslanica je tako vsebinsko povezana z razlogi za odpoved udeležbe na proslavi. Predsednica želi poudariti, da zgodovina slovenske državnosti pripada vsem državljanom in da njeno obeleževanje ne bi smelo postati sredstvo političnega izključevanja.
Praznik, ki bi moral povezovati, je postal prizorišče novih delitev
Dogajanje pred letošnjim dnevom suverenosti odpira širše vprašanje odnosa oblasti do državnih praznikov in institucij. Organizatorji imajo pravico oblikovati program slovesnosti, vendar morajo pri tem upoštevati tudi simbolni pomen dogodka, ustavno vlogo državnih funkcionarjev in občutljivost zgodovinskih vprašanj.
Odločitve, ki so privedle do odpovedi udeležbe predsednice republike, zato niso nepomembna protokolarna podrobnost. Njihove posledice so postale javne in politično odmevne, namesto da bi bila pozornost usmerjena predvsem k osamosvojitvenim dogodkom in ljudem, ki so jih omogočili.
Predsedničina odločitev je lahko predmet različnih ocen. Toda razlogi, ki jih je navedla, zahtevajo vsebinske odgovore: zakaj je bilo spremenjeno poimenovanje prireditve, zakaj so bile izpuščene posamezne protokolarne vsebine, zakaj je prišlo do izključevanja praporščakov in kako oblast razume spoštovanje neodvisnih državnih institucij.
Petintrideset let po osamosvojitvi bi morala Slovenija znati praznovati svoje najpomembnejše zgodovinske dosežke brez sporov, ki zasenčijo njihov pomen. Današnja proslava bo potekala, toda razhajanja, ki so spremljala njeno pripravo, bodo ostala del javne razprave.
Dan suverenosti je nastal kot praznik skupne slovenske odločitve za samostojno državo. Prav zato je toliko bolj pomenljivo, da se ob njegovi 35. obletnici znova zastavlja vprašanje, ali znamo državo, ki smo jo skupaj ustvarili, tudi skupaj spoštovati.
Spletno uredništvo Naša Primorska
