Strokovnjaki opozarjajo na izjemno moč prihajajočega El Niña, ki prinaša nevarnost ekstremnih vremenskih razmer, kot so vročinski valovi, požari, suše in poplave. Posledice bi lahko občutili tudi v cenah hrane, kar bi vplivalo na svetovno gospodarstvo. Ta naravni pojav že zdaj podira temperaturne rekorde, čeprav njegov vrhunec šele prihaja, poroča Guardian.
Rekordne temperature in zgodovinski vpliv
El Niño je že presegel prejšnji rekorden dvig temperature v Tihem oceanu, saj je dosegel 3,05 stopinje Celzija, kar je več od rekorda 3,02 stopinje iz leta 2015. Ta temperatura je izračunana glede na povprečje za obdobje od 1991 do 2020, pri čemer meteorologi upoštevajo 30-letno povprečje za izhodišče, saj vključuje učinke globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek.
Pričakovanja ob vrhuncu
Klimatolog Zeke Hausfather napoveduje, da bi lahko vrhunec El Niña novembra in decembra dosegel 4,0 stopinje Celzija. Ta pojav bo verjetno najmočnejši v zadnjem tisočletju in bo v ozračje, ki se že segreva zaradi izgorevanja fosilnih goriv, vnesel dodatno toploto. Zaradi tega dvojenega vpliva bi lahko leto 2027 postalo najtoplejše v zgodovini meritev.
Zgodovina škode in posledice
Pretekli pojavi El Niña, kot so bili tisti v letih 1997/1998 in 2015/2016, so povzročili stotine milijard dolarjev škode po vsem svetu. Ta dogodek bi lahko presegel prejšnje. Profesorica Friederike Otto iz Imperial Collegea v Londonu opozarja na prerazporeditev energije v podnebnem sistemu, kar bi lahko povzročilo ekstremne vremenske razmere in pomanjkanje vode.
Globalni vpliv in pripravljenost
Vročina in suša v Indoneziji že sprožata rekordne gozdne požare, Indija pa ni doživela ključnega monsunskega deževja. Suša v Srednji Ameriki in na Karibih uničuje pridelke, Svetovni program za hrano pa opozarja, da bi lahko 50 milijonov ljudi potisnilo v akutno lakoto. Nekatere regije bodo doživele močnejše deževje in poplave, na primer Peru in Čile, medtem ko bo poletje na južni polobli vroče in suho.
Odzivi mednarodnih organizacij
Svetovna meteorološka organizacija ZN je začela največjo operacijo v svoji zgodovini, da bi nacionalne meteorološke službe pripravila na pravočasne napovedi. Generalni sekretar ZN António Guterres je poudaril, da planet vstopa v neznano in nevarno območje vremenskih ekstremov. Profesor Bill McGuire izpostavlja možnost ene največjih vremenskih sprememb v zadnjem tisočletju, ki bi prinesla vrsto katastrof.
“Neprimerljivi vročinski valovi in požari v naravi, ki smo jim bili priča v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, so le majhen uvod v to, kar prihaja,” zaključuje profesor Kevin Trenberth iz ameriškega Nacionalnega centra za atmosferske raziskave.
Spletno uredništvo Naša Primorska
