Še pred kratkim so jo milijoni spremljali na družbenih omrežjih, poznali kot televizijsko voditeljico, producentko in podjetnico, danes pa 39-letna Egipčanka Sarah Khalifa čaka na razplet sodbe, ki bi jo lahko stala življenja. Kazensko sodišče v Kairu jo je skupaj z enajstimi soobtoženimi obsodilo na smrt z obešanjem zaradi sodelovanja v organizirani kriminalni združbi za proizvodnjo in preprodajo sintetičnih drog.
Primer, ki ga egiptovski mediji imenujejo kar »veliki primer drog«, je veliko obsežnejši, kot se zdi na prvi pogled: oblasti govorijo o več kot 750 kilogramih zaseženih drog in surovin, stanovanjih, spremenjenih v laboratorija, orožju ter organizirani mreži z natančno razdeljenimi nalogami. Khalifa pa krivdo zavrača. Ko je slišala sodbo, je vztrajala: »Nedolžna sem.«
Sarah Khalifa je bila v Egiptu dobro znan obraz. Vodila je televizijsko oddajo Mission Impossible, ki se je – skoraj ironično glede na to, česa je danes obsojena – ukvarjala prav z vprašanji varnosti in kriminala. Pozneje je nastopala tudi na spletnih platformah, ob televizijski karieri pa je razvila še druge posle.
Je lastnica estetskega oziroma kozmetičnega centra ter produkcijskega podjetja za organizacijo zabav in dogodkov. Na Instagramu ji sledi več kot dva milijona ljudi, po nekaterih aktualnih poročilih okoli 2,5 milijona.
Toda za podobo uspešne televizijske osebnosti se je po trditvah egiptovskega tožilstva odvijala povsem drugačna zgodba.
In prav zaradi nje je Khalifa zdaj obsojena na najstrožjo kazen, ki jo pozna egiptovsko pravo.
Sodnik izrekel najhujše: smrt z obešanjem
Kazensko sodišče v Kairu je v soboto Sarah Khalifa in še 11 ljudi obsodilo na smrt z obešanjem. Pred izrekom sodbe je sodišče primer poslalo egiptovskemu velikemu muftiju, kar je v Egiptu obvezen postopek pred formalnim izrekom smrtne kazni. Njegovo mnenje je sicer svetovalno.
Primer je ogromen.
Na zatožni klopi je bilo skupno 28 ljudi. Poleg dvanajstih smrtnih kazni je sodišče devet obtoženih obsodilo na dosmrtni zapor, sedem pa jih je oprostilo.
Sodba še ni pravnomočna. Khalifa in drugi obsojeni se lahko pritožijo, zato smrtna kazen v tem trenutku še ne pomeni, da bo usmrtitev dejansko izvedena.
Toda že dejstvo, da je sodišče 39-letni televizijski zvezdnici izreklo smrt z obešanjem, je primer spremenilo v eno najbolj odmevnih kriminalnih zgodb v državi.
Več kot 750 kilogramov drog in surovin
Številke iz preiskave kažejo, zakaj so egiptovske oblasti primer obravnavale tako resno.
Po podatkih državnega časnika Al-Ahram so preiskovalci zasegli več kot 750 kilogramov narkotikov in surovin za njihovo izdelavo.
Toda to še ni vse.
Preiskovalci so odkrili tudi dve stanovanji, ki naj bi ju člani združbe uporabljali kot laboratorija za proizvodnjo drog. Tam naj bi našli opremo in pripomočke za izdelavo prepovedanih substanc, zaseženi pa naj bi bili tudi orožje in strelivo brez ustreznih dovoljenj.
Po navedbah egiptovskega državnega časnika Akhbar Al-Youm naj bi šlo za proizvodnjo sintetičnih drog, surovine za njihovo izdelavo pa naj bi kriminalna združba uvažala iz tujine.
Tožilstvo trdi, da ni šlo za naključno skupino preprodajalcev.
Šlo naj bi za organizirano mrežo z razdeljenimi nalogami.
Eni naj bi uvažali, drugi izdelovali, tretji prodajali
Preiskovalci so rekonstruirali domnevni način delovanja skupine.
Nekateri člani naj bi skrbeli za pridobivanje in uvoz surovin iz tujine, drugi za proizvodnjo sintetičnih drog, tretji pa za distribucijo in prodajo.
V preiskavi je sodelovalo najmanj 20 prič, tožilstvo pa je odredilo tudi pregled premoženja obtoženih, vpogled v njihove bančne račune in zamrznitev sredstev. Za osumljence, ki so bili na begu, so bili izdani ukrepi za prepoved potovanja oziroma prijetje ob vstopu v državo.
Toda pri Sarah Khalifa je najzanimivejše vprašanje nekaj drugega.
Kaj naj bi imela televizijska voditeljica z vsem tem?
Tožilstvo: Khalifa je zagotavljala denar
Po ugotovitvah preiskave, ki jih povzemajo tuji in egiptovski mediji, njena domnevna vloga ni bila omejena zgolj na poznanstvo z nekaterimi člani skupine.
Preiskovalci trdijo, da je zagotavljala finančna sredstva za delovanje mreže.
Še več. Po navedbah tožilstva naj bi potovala v tujino, kjer naj bi se sestala z dvema domnevnima vodjema kriminalne združbe in sodelovala pri usklajevanju njihovega delovanja z drugimi člani skupine.
Gre za navedbe tožilstva, na podlagi katerih je bila zdaj na prvi stopnji obsojena, vendar postopek še ni pravnomočno končan.
Khalifa namreč pripoveduje povsem drugačno zgodbo.
»Nikoli v življenju nisem pokadila niti cigarete«
Televizijska voditeljica ves čas zanika, da bi bila vpletena v proizvodnjo ali trgovino z drogami.
Med postopkom je sodniku dejala, da drog pred aretacijo sploh ni videla. Trdila je, da jih je prvič videla šele na fotografijah, ki so ji jih pokazali na policijski postaji.
Ko je sodišče izreklo smrtno kazen, je reagirala še bolj čustveno. Po poročanju avstralskega ABC je zavpila, da v življenju ni pokadila niti cigarete, nato pa prisegla pri Bogu, da je nedolžna.
Tako imamo v istem primeru dve popolnoma nasprotni podobi.
Na eni strani tožilstvo, ki jo predstavlja kot financerko in koordinatorko dela organizirane kriminalne mreže. Na drugi strani televizijsko voditeljico, ki trdi, da z drogami ni imela ničesar. O tem bo zdaj odločal nadaljnji sodni postopek.
Oddaja, zaradi katere je postala znana, je govorila prav o kriminalu
Primer ima še eno nenavadno podrobnost.
Khalifa je najbolj znana po televizijski oddaji Mission Impossible. Njene teme so bile povezane predvsem z varnostjo in kriminalom. Zdaj se je voditeljica, ki je pred kamerami govorila o kriminalnih zgodbah, znašla v središču ene največjih kriminalnih zgodb v Egiptu.
Egiptovski mediji so proces poimenovali »veliki primer drog«, preiskava pa se je začela že lani. Med 28 obtoženimi je bil po poročanju AFP tudi Khalifin brat.
Njeno življenje pred aretacijo je bilo medtem daleč od podobe, ki jo običajno povezujemo z obtoženci v velikih primerih trgovine z mamili. Televizija, produkcijska hiša, estetski posel, dogodki in milijonsko občinstvo na družbenih omrežjih.
Danes je pred njenim imenom zapisana smrtna kazen.
V ozadju še ena kazenska zgodba
Primer z mamili pa ni edini sodni postopek, v katerem se je znašla Khalifa.
Sodišče jo je skupaj z nekaterimi drugimi obtoženimi v ločenem primeru obsodilo še na pet let zapora zaradi ugrabitve in napada na mladega moškega.
Podrobnosti tega postopka so v mednarodnih poročilih precej skope, zato ga ni smiselno povezovati z obtožbami glede proizvodnje drog bolj, kot to dovoljujejo znana dejstva.
Oba primera pa dodatno pojasnjujeta, zakaj je nekoč predvsem zabavna in televizijska osebnost v zadnjem letu postala eno najbolj izpostavljenih imen egiptovskih črnih kronik.
V Egiptu zaradi drog dejansko lahko končaš na vislicah
Za evropskega bralca je morda najbolj šokanten prav zaključek sodbe: smrt z obešanjem zaradi drog.
Toda egiptovska zakonodaja smrtno kazen omogoča tudi za trgovino z mamili. Najstrožja kazen je predvidena še za naklepne umore, terorizem in nekatere primere posilstva.
Egipt smrtne kazni tudi dejansko izreka v velikem številu.
Po podatkih nevladne Egiptovske komisije za pravice in svoboščine je bilo samo leta 2025 izrečenih 541 smrtnih obsodb. Zato sodbe proti Khalifi ni mogoče razumeti kot zgolj simbolično kazen. Vendar je pomemben drugi del zgodbe: postopek še ni končan.
Sodba je predmet pritožbe, kar pomeni, da se bo pravni boj 39-letne voditeljice nadaljeval.
Od televizijskih kamer do boja za življenje
Vzpon in padec Sarah Khalifa bi težko vseboval večji kontrast.
Bila je televizijska voditeljica oddaje o kriminalu in varnosti. Zgradila je svoje podjetje, vodila estetski center in na družbenih omrežjih zbrala večmilijonsko občinstvo.
Nato je postala ena od 28 obtoženih v primeru, v katerem so preiskovalci zasegli več kot 750 kilogramov drog in surovin ter odkrili domnevna laboratorija za njihovo proizvodnjo.
Tožilstvo jo je postavilo precej bližje središču zgodbe, kot bi lahko sklepali iz podatka, da je med obtoženimi pač tudi znana televizijska voditeljica: očita ji financiranje operacije in stike z domnevnima vodjema mreže v tujini. Sodišče je tem očitkom na prvi stopnji sledilo in jo obsodilo na smrt.
Khalifa vztraja pri popolnoma nasprotnem.
»Nedolžna sem.«
Prav zato se zgodba z izrekom smrtne kazni še ni končala. Zdaj se za žensko, ki jo je Egipt poznal s televizijskih zaslonov, začenja pritožbeni boj, v katerem ne gre več za njeno kariero, ugled ali milijone sledilcev.
Gre za to, ali bo sodba, ki jo pošilja na vislice, obstala.
Spletno uredništvo
