Puščava Sahara, ena največjih in najbolj sušnih regij na svetu, je znana po svojih ekstremnih vremenskih razmerah in pomanjkanju padavin. Letno prejme manj kot 25 mm dežja, kar jo uvršča med najbolj suha območja na Zemlji. Zato je nedavni pojav hudih poplav v Sahari vzbudil zanimanje znanstvenikov, strokovnjakov za podnebje in širše javnosti. Kako je mogoče, da regija, kjer skoraj nikoli ne dežuje, postane tarča poplav? Razumevanje tega pojava zahteva vpogled v zapleteno kombinacijo podnebnih dejavnikov, globalnih sprememb in lokalnih vremenskih pojavov.
Vpliv globalnih podnebnih sprememb
Eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k povečani verjetnosti ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so poplave v Sahari, so globalne podnebne spremembe. Povečanje povprečnih globalnih temperatur povzroča spremembe v atmosferi, kar lahko povzroči nenavadne padavinske vzorce. Toplo ozračje zadržuje več vlage, kar pomeni, da lahko, ko vlaga enkrat kondenzira, pride do intenzivnejših in nenadnih padavin. V regijah, kot je Sahara, to lahko pomeni, da se občasno pojavijo močni nalivi, ki presegajo zmožnost tal, da absorbirajo vodo, kar privede do hudih poplav.
Premik deževnih pasov
Sahara se nahaja na območju, ki ga neposredno vplivajo tropski deževni pasovi. Eden od teh je intertropska konvergenčna cona (ITCZ), pas nizkega zračnega pritiska, ki prinaša dež predvsem tropskim območjem. V normalnih pogojih se ITCZ premika severno in južno skozi leto, vendar le redko doseže puščavska območja Sahare. Vendar pa so podnebne spremembe, skupaj z naravnimi vremenskimi pojavi, kot so El Niño, povzročile, da se ta pas širi in sega v območja, kjer prej ni povzročal večjih padavin.
To pomeni, da se območja, ki so bila prej relativno suha, soočajo s povečanimi količinami padavin. Tovrstni premiki so lahko začasni, a zaradi vse bolj nepredvidljivih vremenskih vzorcev v prihodnosti morda ne bodo več tako redki.
The Sahara Desert is flooding in Morocco for the first time in nearly 50 years after heavy rain. pic.twitter.com/20NDCdxjbP
— Globe Eye News (@GlobeEyeNews) October 13, 2024
Topografske značilnosti Sahare
Čeprav je Sahara znana po svojih peščenih sipinah, ki prekrivajo velike dele puščave, je njena topografija presenetljivo raznolika. Obsega tudi gore, doline in skalnata območja. Ko nalivi zadenejo te regije, kjer so tla pogosto zelo suha in kompaktna, voda ne more hitro pronikniti v podlago. Posledica tega je, da se voda nabira na površini in ustvarja hitre poplavne tokove.
Poleg tega erozija skozi tisočletja ustvarja naravne depresije in bazene, kjer se voda zadržuje dalj časa. V teh nizko ležečih območjih lahko nastanejo začasna jezera, kar je bilo v preteklosti opaženo v obliki Chottov, slanih jezer, ki se občasno pojavijo v Sahari.
Vpliv ekstremnih vremenskih pojavov
Izjemni vremenski pojavi, kot so cikloni in nevihte, so še en dejavnik, ki prispeva k nenavadnim poplavam v Sahari. V zadnjih letih so tropski cikloni postali bolj pogosti in intenzivni. Čeprav se običajno tvorijo nad tropskimi oceani, lahko ostanki teh sistemov dosežejo tudi notranjost celine, vključno s Saharo.
Leta 2020 je tropski ciklon “Sally” povzročil poplave v severni Afriki, vključno z deli Sahare. Čeprav se ti dogodki še vedno štejejo za redke, njihova pogostost narašča, kar je neposredna posledica segrevanja ozračja in sprememb v dinamiki vetrovnih sistemov.
Sahara desert witnesses first floods in 50 years
A rare deluge of rainfall left blue lagoons of water amid the palm trees and sand dunes of the Sahara desert, nourishing some of its driest regions with more water than they had seen in decades. pic.twitter.com/rqI3oSLHrd
— Ravi Chaturvedi (@Ravi4Bharat) October 12, 2024
Človeški vpliv in urbanizacija
Čeprav Sahara ostaja redko naseljena, urbanizacija v robnih območjih puščave narašča. Infrastruktura, kot so ceste, naselja in jezovi, lahko prispeva k spremembi naravnega toka vode. Neurejeno odvodnjavanje in gradnja cest lahko povzročita, da voda namesto naravnega odtekanja teče po poteh, ki jih ustvarja človek, kar povečuje tveganje poplav v določenih območjih.
Vendar pa je v teh primerih težko oceniti, kolikšen vpliv ima človeška dejavnost v primerjavi z naravnimi dejavniki. Človeška dejavnost lahko poslabša posledice poplav, vendar naravne sile še vedno igrajo ključno vlogo.
Zgodovinski kontekst in prihodnost
Zanimivo je, da Sahara ni bila vedno suha puščava. Pred približno 10.000 leti je bila ta regija prekrita z bujnimi savanami in velikimi sladkovodnimi jezeri, kar je razvidno iz fosilnih ostankov in arheoloških najdb. Ti dokazi kažejo, da so se v preteklosti dogodile velike podnebne spremembe, ki so korenito spremenile pokrajino in podnebje Sahare.
Današnje poplave v Sahari morda nakazujejo začasne spremembe, vendar bi lahko ob nadaljnjih globalnih podnebnih spremembah postale bolj pogoste. Povečanje ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, nevihte in nalivi, bi lahko v prihodnosti preoblikovalo tudi naravne ekosisteme in življenje v puščavi.
Poplave v Sahari so rezultat zapletene interakcije med globalnimi podnebnimi spremembami, naravnimi vremenskimi pojavi in lokalnimi topografskimi značilnostmi. Čeprav so ti dogodki redki, postajajo vse pogostejši zaradi nepredvidljivih podnebnih vzorcev in premikov v deževnih pasovih. Pomembno je, da se ta pojav preučuje v širšem kontekstu globalnih sprememb, saj lahko vpliva na ne le lokalno prebivalstvo, ampak tudi na širšo regijo in svetovno podnebje. Sahara, ki velja za simbol suhosti, morda ne bo več tako suha, kot smo mislili, če bodo te spremembe postale stalnica.
Lara V.
