Štiri leta po skrivnostnih eksplozijah, ki so uničile večji del plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2 ter pretresle evropsko energetsko politiko, se je danes, 14. oktobra, v nemškem Hamburgu začelo prvo sojenje zaradi ene največjih sabotaž evropske infrastrukture po drugi svetovni vojni. Na zatožni klopi je nekdanji ukrajinski vojaški častnik Serhij Kuznjecov, ki mu nemško zvezno tožilstvo očita, da je vodil skupino, ki naj bi z najeto jadrnico priplula do plinovodov v Baltskem morju in nanje namestila eksploziv. Obtožbe vključujejo tudi sodelovanje pri vojnem zločinu zaradi napada na civilno infrastrukturo.
Toda obtoženi vpletenost zanika, ukrajinske oblasti pa vztrajajo, da država pri sabotaži ni sodelovala. Sojenje bi lahko prvič javno razkrilo dokaze o operaciji, ki je že več let predmet političnih sporov, obveščevalnih ugibanj in mednarodnih preiskav.
V Hamburgu se je začelo sojenje zaradi eksplozij, ki so pretresle Evropo
Pred Hanzeatskim višjim deželnim sodiščem v Hamburgu se je danes začel kazenski postopek proti nekdanjemu pripadniku ukrajinske vojske, ki ga nemški preiskovalci sumijo sodelovanja pri sabotaži plinovodov Severni tok. Zaradi velikega zanimanja mednarodne javnosti in občutljivosti primera so na sodišču uvedli poostrene varnostne ukrepe. Pred poslopjem so se zbrali tudi podporniki Ukrajine, ki so opozarjali na rusko agresijo in širše okoliščine vojne.
Obtoženi je v nemškem sodnem postopku zaradi pravil o varovanju osebnih podatkov naveden kot Serhij K., med postopkom njegove izročitve iz Italije pa je bilo javno objavljeno njegovo polno ime Serhij Kuznjecov. Po poročanju Reutersa je star 50 let in je nekdanji ukrajinski vojaški častnik. Nemško tožilstvo mu pripisuje organizacijsko oziroma vodilno vlogo v skupini, ki naj bi septembra 2022 izvedla eksplozije na podmorskih plinovodih med Rusijo in Nemčijo.
Tožilstvo ga obtožuje povzročitve eksplozije, uničenja infrastrukture, motenja javne oskrbe in sodelovanja pri vojnem zločinu. Zadnji očitek temelji na stališču tožilstva, da je bil napad usmerjen proti civilni energetski infrastrukturi. O pravni utemeljenosti obtožb in morebitni kazenski odgovornosti bo odločalo sodišče.
Kuznjecov je vpletenost v sabotažo zanikal. Sojenje naj bi po trenutnem načrtu trajalo do februarja 2027, kar kaže na obsežnost dokaznega gradiva in zahtevnost primera. Gre za prvi javni sodni postopek, v katerem bodo nemški preiskovalci podrobneje predstavili dokaze, zbrane med večletno preiskavo.
Jadrnica Andromeda in eksploziv na morskem dnu
Po obtožnici je skupina domnevnih saboterjev za izvedbo operacije uporabila najeto jadrnico Andromeda. Plovilo naj bi bilo najeto v severni Nemčiji, skupina pa naj bi se z njim odpravila proti območju danskega otoka Bornholm, kjer plinovoda potekata po dnu Baltskega morja.
Nemški preiskovalci domnevajo, da je bilo v operacijo neposredno vključenih sedem oseb. Poleg domnevnega vodje naj bi sodelovali še posamezniki z vojaškimi izkušnjami, strokovnjak za eksploziv in potapljači, sposobni opravljati zahtevne potope na velikih globinah. Po ugotovitvah tožilstva naj bi skupina uporabila ponarejene identifikacijske dokumente, da bi prikrila svoje gibanje in identiteto.
Po navedbah nemških medijev naj bi jadrnica v začetku septembra 2022 izplula iz Nemčije, osumljenci pa naj bi med plovbo na plinovode namestili več eksplozivnih naprav s časovnimi sprožilci. Cevi so ležale približno 80 do 110 metrov pod morsko gladino, zato bi izvedba takšne operacije zahtevala posebno opremo, izkušnje in natančno načrtovanje.
Tožilstvo trdi, da so bile uporabljene eksplozivne naprave vojaške kakovosti, primerne za delovanje v zahtevnih podvodnih razmerah. Nemški preiskovalci so med drugim preučevali gibanje plovila, dokumentacijo o njegovem najemu in druge sledi, ki naj bi povezovale posamezne osumljence z operacijo.
Vendar je treba poudariti, da gre za opis domnevnega poteka dogodkov iz obtožnice. Dokler sodišče ne presodi dokazov, ni mogoče trditi, da je prav ta skupina dejansko izvedla eksplozije.
Usodnega 26. septembra 2022 so pod morjem odjeknile eksplozije
Eksplozije na plinovodih Severni tok so odjeknile 26. septembra 2022, približno sedem mesecev po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino. Švedski seizmologi so na območju Baltskega morja zaznali več podvodnih eksplozij, kmalu zatem pa so oblasti odkrile obsežno uhajanje zemeljskega plina na morsko gladino.
Fotografije velikanskih krogov mehurčkov na površini morja so hitro obkrožile svet. Poškodovane so bile tri od štirih cevi sistema Severni tok 1 in Severni tok 2. Eksplozije so povzročile veliko materialno škodo in obsežen izpust metana, ki je močan toplogredni plin.
Plinovoda sta bila zgrajena za neposreden transport ruskega zemeljskega plina v Nemčijo po dnu Baltskega morja. Severni tok 1 je pred vojno predstavljal eno najpomembnejših poti za dobavo ruskega plina v Nemčijo, Severni tok 2 pa je bil dokončan, vendar nikoli ni začel komercialno obratovati.
Nemčija je postopek odobritve Severnega toka 2 ustavila tik pred začetkom ruske invazije februarja 2022. Dobave po Severnem toku 1 so bile do septembrskih eksplozij že ustavljene, zato sabotaža ni neposredno prekinila takrat delujočega polnega pretoka plina. Je pa močno poškodovala infrastrukturo, ki je bila pred tem osrednji del energetskega sodelovanja med Berlinom in Moskvo.
Napad je imel zato velik politični, gospodarski in simbolni pomen. Evropske države so se tedaj že poskušale odmakniti od odvisnosti od ruskih energentov, eksplozije pa so dodatno utrdile spoznanje, kako ranljiva je lahko ključna podmorska infrastruktura.
Aretirali so ga v Italiji, nato izročili Nemčiji
Kuznjecova so italijanski organi na podlagi evropskega naloga za prijetje aretirali avgusta 2025. Sledil je postopek izročitve, med katerim je njegova obramba nasprotovala predaji Nemčiji. Italijansko pravosodje je nato odobrilo izročitev, novembra lani pa je bil osumljenec predan nemškim organom.
Od takrat je v preiskovalnem priporu. Nemški preiskovalci ga povezujejo z organizacijo operacije in koordinacijo drugih domnevnih udeležencev, vendar obtoženi očitke zavrača.
Poleg njega so organi pregona identificirali tudi druge osumljence. Eden od njih, v javnosti naveden kot Vladimir Z., naj bi bil po prepričanju nemškega tožilstva član potapljaške skupine, ki je nameščala eksploziv. Hrvaški organi so ga prijeli avgusta letos, septembra pa je hrvaško sodišče odobrilo njegovo izročitev Nemčiji.
Kljub več osumljenim je Kuznjecov za zdaj edini, proti kateremu se je v Nemčiji začelo sojenje zaradi same sabotaže. Njegov proces bi zato lahko pomembno vplival tudi na nadaljnje preiskave in morebitne prihodnje sodne postopke proti drugim osebam.
Najobčutljivejše vprašanje: Ali je kdo iz ukrajinske države vedel za napad?
Nemško tožilstvo domneva, da je skupina delovala v povezavi z neidentificiranimi ukrajinskimi državnimi strukturami. Prav ta del preiskave ima največje diplomatske posledice, saj je Nemčija ena najpomembnejših evropskih podpornic Ukrajine v vojni proti Rusiji.
Ukrajinske oblasti že od začetka zanikajo, da bi država sodelovala pri eksplozijah. Predsednik Volodimir Zelenski je večkrat zavrnil navedbe o uradni ukrajinski vpletenosti. Tudi Kuznjecov zanika, da bi sodeloval pri napadu.
Ob tem je treba jasno razlikovati med domnevno vpletenostjo posameznih ukrajinskih državljanov, morebitno povezavo z določenimi državnimi strukturami in dokazano odločitvijo najvišjega političnega vodstva. To so različne ravni odgovornosti, ki jih ni mogoče enačiti.
Za zdaj ni pravnomočne sodne ugotovitve, da bi ukrajinski predsednik ali vlada ukazala sabotažo. Prav tako sam začetek sojenja nekdanjemu ukrajinskemu častniku ne dokazuje odgovornosti ukrajinske države.
Nemški sodni postopek bi lahko ponudil dodatne odgovore o načrtovanju, financiranju in organizaciji operacije. Toda tudi morebitna obsodba posameznika sama po sebi še ne bi pomenila, da so dokazane vse politične povezave, o katerih se že leta ugiba.
Zakaj bi bil Severni tok tarča sabotaže?
Po razlagi nemškega tožilstva naj bi bil domnevni cilj operacije trajno onemogočiti dobavo ruskega plina v Nemčijo in s tem zmanjšati prihodke, ki jih je Rusija pridobivala z izvozom energentov. Energetski prihodki so bili namreč pomemben del ruskega gospodarstva in državnih financ.
Plinovoda Severni tok sta bila že pred rusko invazijo politično sporna. Kritiki projekta so opozarjali, da povečujeta evropsko odvisnost od ruskega plina in omogočata obvoz tradicionalnih tranzitnih poti skozi Ukrajino. Projektu so med drugim nasprotovale Ukrajina, Poljska, baltske države in Združene države Amerike.
Za Nemčijo je imel Severni tok drugačen pomen. Dolga leta je predstavljal pomemben del energetske strategije, ki je temeljila na dobavi relativno poceni ruskega zemeljskega plina nemški industriji in gospodinjstvom. Po začetku vojne se je ta politika hitro spremenila, saj je Berlin začel zmanjševati odvisnost od Moskve.
Zaradi različnih interesov so se po eksplozijah pojavile številne teorije o možnih storilcih. V prvih mesecih so nekateri zahodni predstavniki in komentatorji sumili Rusijo, pozneje pa se je nemška preiskava vse bolj osredotočala na domnevno skupino z ukrajinskimi povezavami.
Vendar ugibanja o tem, komu je sabotaža politično ali gospodarsko koristila, niso enakovredna dokazom o tem, kdo jo je izvedel. Prav to razliko bo moralo upoštevati tudi sodišče.
Sojenje lahko dodatno zaplete odnose med Berlinom in Kijevom
Nemčija je po začetku ruske invazije postala ena največjih evropskih dobaviteljic vojaške pomoči Ukrajini. Poleg orožja in finančne podpore je sprejela tudi veliko število ukrajinskih beguncev ter sodelovala pri evropskih sankcijah proti Rusiji.
Zato je sojenje nekdanjemu ukrajinskemu častniku politično občutljivo. Če bi se med postopkom pojavili prepričljivi dokazi o povezavi sabotaže z ukrajinskimi državnimi strukturami, bi to lahko povzročilo dodatna vprašanja o odgovornosti in zaupanju med zaveznicama.
V Nemčiji so nekateri opozicijski politiki že izkoristili preiskavo za kritiko nadaljnje podpore Ukrajini. Predstavniki Alternative za Nemčijo so pozivali k obnovitvi energetskih odnosov z Rusijo in odpiranju vprašanja morebitne odškodnine. Takšne zahteve so politična stališča, ne pa ugotovitve sodišča o odgovornosti za eksplozije.
Nemška vlada se zato sooča z zahtevnim položajem. Na eni strani mora omogočiti neodvisno preiskavo in kazenski pregon napada na pomembno infrastrukturo, na drugi pa ostaja zavezana podpori Ukrajini, ki se brani pred rusko agresijo.
Pravna presoja posameznih obtožb in politične odločitve o nadaljnji pomoči Ukrajini sta sicer ločeni vprašanji. Kljub temu je pričakovati, da bo vsak pomembnejši razvoj sojenja sprožil tudi politične odzive.
Eksplozije so odprle novo poglavje evropske energetske varnosti
Sabotaža Severnega toka je evropske države opozorila na ranljivost infrastrukture, ki je večinoma skrita pod morsko gladino. Poleg plinovodov po evropskih morjih potekajo tudi električni kabli in telekomunikacijske povezave, ki so ključne za delovanje gospodarstva in vsakdanjega življenja.
Napad je pokazal, da lahko poškodovanje podmorske infrastrukture povzroči posledice daleč zunaj neposrednega območja eksplozije. V primeru Severnega toka je poleg materialne škode nastal tudi obsežen izpust metana, dogodek pa je okrepil razprave o zaščiti energetskih povezav.
Evropske države so po letu 2022 okrepile pozornost na nadzor pomorskih območij in zaščito kritične infrastrukture. V Baltskem morju je bilo v naslednjih letih zaznanih tudi več drugih poškodb podmorskih kablov in povezav, čeprav vseh teh dogodkov ni mogoče samodejno povezovati z isto skupino ali enakim načinom delovanja.
Severni tok tako ostaja simbol širšega vprašanja evropske varnosti: kako zaščititi infrastrukturo, od katere so odvisne številne države, kadar poteka po mednarodnih vodah in je fizično težko dostopna.
Bo sodišče po štirih letih odgovorilo na vprašanje, kdo je ukazal napad?
Začetek sojenja v Hamburgu pomeni pomemben preobrat v zgodbi, ki je bila doslej zaznamovana predvsem s preiskovalnimi razkritji, medijskimi poročili in političnimi obtožbami. Nemški tožilci bodo morali zdaj svoje ugotovitve predstaviti v sodnem postopku, obramba pa bo imela možnost izpodbijati dokaze in predstaviti svojo razlago dogodkov.
Sojenje bo predvidoma trajalo več mesecev, zato končne odločitve ni pričakovati kmalu. Poleg vprašanja, ali je Kuznjecov sodeloval pri sabotaži, ostajajo odprta tudi vprašanja o morebitnih naročnikih, financiranju in celotni organizaciji operacije.
Sodišče bo odločalo o konkretnih očitkih proti obtožencu, ne nujno o vseh geopolitičnih vprašanjih, ki jih je sprožila sabotaža. Tudi če bo postopek razjasnil vlogo posameznih domnevnih izvajalcev, to še ne zagotavlja odgovora o vseh morebitnih naročnikih.
Štiri leta po eksplozijah je tako prvič pred sodiščem človek, ki mu nemško tožilstvo pripisuje osrednjo vlogo pri uničenju plinovodov. Ali bodo dokazi zadoščali za obsodbo in ali bo javnost končno izvedela, kdo je stal za operacijo, ostaja odprto. Jasno pa je, da bo hamburški proces veliko več kot zgolj sojenje enemu obtožencu: spremljali ga bodo evropske vlade, Ukrajina, Rusija in vsi, ki jih zanima prihodnost evropske energetske varnosti.
