Kazni za vožnjo brez vinjete eksplodirale: Dars izdal 74.831 nalogov!

0

Število kazni za vožnjo brez vinjete lani močno naraslo

Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) je lani izdala 74.831 plačilnih nalogov zaradi vožnje brez elektronske vinjete. To je približno 14.000 več kot v letu 2023, kar je prineslo 14,5 milijona evrov v državni proračun. Čeprav je sistem elektronskega cestninjenja v veljavi od leta 2021, število kršiteljev ostaja visoko, pri čemer prevladujejo tuji vozniki. Omenjeno je bilo, da so bile v izterjavo poslane 5979 zadeve v skupni vrednosti 2,56 milijona evrov.

Povišanje števila kršiteljev in sistem za sledenje

Na Darsu so pojasnili, da njihov sistem evidentira tako domače kot tuje kršitelje. Razlika pri obravnavi kršiteljev Evropske unije in tistih izven nje je v tem, da se plačilni nalogi pošiljajo samo znotraj EU, na podlagi podatkov pridobljenih iz evropskega informacijskega sistema EUCARIS. Zato se trudijo čim več tujih kršiteljev obravnavati na terenu.

Pri kršiteljih iz držav EU postopek na terenu poteka hitreje in je učinkovitejši. Podatke o neplačilu glob sodiščem posredujejo za nadaljnjo obravnavo, pri čemer globa v primeru uspešne izterjave ostane v državi kršitelja.

Statistika prodaje e-vinjet

Največ e-vinjet je bilo prodanih v cestninskem razredu 2A, in sicer 8,2 milijona, sledil je razred 2B s pol milijona prodanih vinjet. Glede na vrsto vinjete so bile najbolj priljubljene tedenske, katerih so prodali več kot 5,6 milijona, sledijo mesečne z več kot dvema milijonoma ter letne z 1,1 milijona prodanih enot.

Letna vinjeta za osebna vozila stane 117,5 evra, mesečna 32 evrov, tedenska pa 16 evrov. Dars je januarja uvedel orodje za preverjanje veljavnosti e-vinjet, kjer uporabnik po vnosu registrske številke dobi informacijo o veljavnosti vinjete.

Izvajanje nadzora nad kršitelji

Dars ne zbira podatkov o specifičnih odsekih, kjer so voznike največkrat zasačili brez e-vinjete. V nasprotju s prejšnjim sistemom, kjer so kršitelje zaznavali fizično, sedaj kamere zaznajo kršitelje že na točki, preden jih lahko ustavijo. Nadzorniki nato prejmejo informacijo o vozilu, ki ga je treba ustaviti.

Pri nadzoru nad tujci se izvede celoten postopek na terenu, kjer kršiteljem, ki se izognejo plačilu, začasno zasežejo dokumente. V primeru kršiteljev iz EU je postopek hitrejši in bolj učinkovit. Pristojno sodišče za državljane EU je v Celju, za slovenske pa je odgovorna finančna uprava.

Patrulje cestninskega nadzora delo izvajajo na terenu, kjer kršitelje ustavijo na varnem mestu in jim v jeziku, ki ga razumejo, predstavijo prekršek. Če kršitelj ne plača globe, mu lahko zasežejo dokumente in tako zavarujejo izvršitev plačila, pri čemer mu tudi prodajo elektronsko vinjeto.

Čeprav se je začelo elektronsko cestninjenje že pred skoraj štirimi leti, ostaja število kršiteljev visoko. Dars se trudi izboljšati učinkovitost nadzora, še posebej nad tujimi kršitelji, in s tem zmanjšati število prekrškov.

 

Spletno uredništvo Goriške novice