Otroci, ki so odraščali v 80. in 90. letih, so bili deležni vzgoje, ki je spodbujala razvoj veščin, ki jih pri današnjih generacijah pogosto pogrešamo. Strokovnjaki opozarjajo na porast anksioznosti med mladimi in se sprašujejo, ali je sprememba v starševskem pristopu k temu pripomogla.
Ta generacija je namreč razvila več notranjega miru, samozavesti in zavedanja o sebi, kar so lastnosti, ki so danes redkeje prisotne.
Svoboda in samostojnost ključna za samozavest
V preteklosti je bila vzgoja bolj sproščena, starši so otrokom omogočali več svobode in samostojnosti pri učenju iz lastnih izkušenj in napak. Ta pristop je otrokom omogočil razvoj notranje trdnosti in stabilne samozavesti. Koncept “dovolj dobre mame”, ki ga je leta 1953 predstavil britanski otroški psihoanalitik D. W. Winnicott, poudarja, da staršem ni treba biti popolni, da bi zagotovili zdravo rast in razvoj svojih otrok.
Po Winnicottovem mnenju je določena mera nepopolnosti celo koristna, saj otrokom omogoča razvoj čustvene odpornosti in samostojnosti. Namesto da bi nenehno varovali svoje otroke pred neugodnimi situacijami, starši, ki sledijo temu pristopu, otrokom dovolijo, da se učijo iz svojih napak in razvijajo potrebne sposobnosti za soočanje z izzivi.
Razlika med pripravo in pretirano skrbjo
V sodobnem času se vse bolj uveljavlja nekoliko bolj sproščen pristop k starševstvu, ki poudarja potrebo po tem, da otroci raziskujejo svet okoli sebe, tudi če to pomeni, da se včasih zmotijo ali doživijo manjše neuspehe. Premikanje meja in sprejemanje tveganj sta ključna dela procesa učenja.
Težava nastane, ko starševska skrb preraste v stalni strah, kar se lahko prenese na otroke. Otroci se veliko naučijo z opazovanjem odraslih, zato strokovnjaki svetujejo, da starši najprej poskrbijo za svoje čustveno ravnovesje. Prav tako je pomembno razlikovati med pripravo in pretirano skrbjo: priprava pomeni opremljanje otrok z znanjem in veščinami za samostojno ravnanje v različnih situacijah, medtem ko nenehna skrb lahko pri otrocih vzbudi občutek nepredvidljivosti in nevarnosti sveta okoli njih.
Priporočila strokovnjakov za sodobno starševstvo
Strokovnjaki priporočajo, da starši spremenijo način razmišljanja in se izognejo pretiranemu osredotočanju na najslabše možne scenarije. Prizadevati si je treba za bolj realen in umirjen pogled na svet, kar pomaga otrokom razviti samostojnost, samozaupanje in sposobnost spopadanja z izzivi. Napake pri vzgoji so neizogibne in pogosto koristne, saj omogočajo otrokom, da se učijo in rastejo.
V zaključku lahko povzamemo, da se starševstvo ne sme vrteti okoli popolnosti, temveč okoli podpore in omogočanja otrokom, da sami odkrijejo in razumejo svet okoli sebe. S tem lahko razvijejo lastnosti, ki so bile prisotne pri prejšnjih generacijah, a jih danes pogosto pogrešamo.
Spletno uredništvo
