Slovenj Gradec se sooča z resnimi težavami v svoji bolnišnici, kjer bodo zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja s 15. junijem delno zaprli enega od neintenzivnih odsekov na internem oddelku. Pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester že dlje časa otežuje delovanje ambulant, stanje pa se iz dneva v dan poslabšuje. Zdravstvene storitve so omejene, čakalne dobe pa se daljšajo.
Na nedavni novinarski konferenci je nekdanji predstojnik oddelka za interno medicino, Klemen Mojškerc, poudaril, da so posledice pomanjkanja kadra resne. “Če smo zaradi pomanjkanja zdravnikov zapirali ambulantno dejavnost, pa pomanjkanje sester pomeni zapiranje oddelkov,” je dejal Mojškerc, ki je lani jeseni odstopil zaradi kadrovske stiske.
Direktor bolnišnice, Vladimir Topler, je opozoril na dodatne težave, ki jih povzroča pomanjkanje zdravnikov. “Odšlo je nekaj zdravnikov, ki zdaj delajo v zdravstvenem domu. Razlogi za njihov odhod so osebni, vendar so se odločili za boljše pogoje dela, kjer ni nočnih izmen, praznikov in nedelj,” je pojasnil Topler.
Vedno večja obremenitev za preostale zaposlene
V bolnišnici se število zaposlenih zmanjšuje, obremenitve pa naraščajo. Nekateri zdravniki morajo delati na več deloviščih hkrati, kar dodatno zapleta situacijo. Kadrovska stiska na internem oddelku izhaja tudi iz organizacije dela v urgentnem centru, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov za stalno dežurstvo.
Zdravniki izčrpani zaradi vsebine in količine dela
Internisti v Slovenjgraški bolnišnici opozarjajo, da jih ne izčrpava le količina dela, ampak tudi vsebina obravnav v urgentnem centru. Pogosto morajo obravnavati neinternistične bolnike, kar dodatno obremenjuje njihov delovni čas. “Kljub številnim pozivom in sestankom z državnimi sekretarji situacija ostaja nespremenjena,” je dejal Mojškerc. Zdravniki pozivajo lokalne skupnosti, da se aktivno vključijo v iskanje rešitev, saj brez njihove pomoči obstaja nevarnost, da bo bolnišnica zaprla svoja vrata.
Sistem specializacij in pomanjkanje specialistov
Mojškerc je kritičen tudi do trenutnega sistema specializacij, ki je po njegovem mnenju škodljiv za periferne bolnišnice. “Glavna težava državnega sistema javnega zdravstva je, da nima vzpostavljene nobene mreže specialistične dejavnosti,” je poudaril. Država bi morala jasno definirati mrežo in določiti število specialistov, ki morajo delovati v posamezni regiji. Trenutno bi potrebovali 20 oseb s srednjo zdravstveno izobrazbo, pet diplomiranih medicinskih sester, vsaj deset specialistov in pet do šest specializantov.
Kljub težavam v bolnišnici zagotavljajo, da bodo vsi bolniki, ki bodo nujno potrebovali pomoč, to tudi prejeli. Vodstvo bolnišnice se trudi zagotoviti nemoten potek nujnih storitev, čeprav jim načrti za poletje napovedujejo težave pri zagotavljanju kadra v urgentnem centru.
Slovenjgraška bolnišnica se sooča z resnimi izzivi, ki zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje. Lokalna skupnost, zdravstveni delavci in državni organi morajo združiti moči, da se prepreči zaprtje ključnih zdravstvenih storitev v regiji.
Spletno uredništvo Toti Maribor
