V Sloveniji je ogrevanje na lesno biomaso eden izmed ključnih virov zračne onesnaženosti, kar je bilo poudarjeno na nedavnem posvetu v Ljubljani. Strokovnjaki iz društva za sonaraven razvoj Focus in društva za varstvo Alp Cipra Slovenija so izpostavili problem starejših kurilnih naprav in nepravilnega zgorevanja lesa, kar prispeva k slabi kakovosti zraka. Predlagane rešitve vključujejo centralizirano zgorevanje in vzpostavitev daljinskih ogrevalnih sistemov.
Slovenija med vodilnimi po onesnaženosti zraka
Slovenija je ena izmed evropskih držav z najvišjo stopnjo zračne onesnaženosti zaradi delcev PM10 in PM2,5. Vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje Tanja Koleša je poudarila, da čeprav je kakovost zraka danes boljša kot pred tremi desetletji, se v času ogrevalne sezone še vedno srečujemo s prekomerno onesnaženostjo zraka.
Izzivi in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka
Griša Močnik s Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici je opozoril, da je regulacija ogrevanja na lesno biomaso otežena zaradi njegove uporabe v zasebnih prostorih. Energetska revščina je pogost razlog za uporabo lesa kot energenta. Predlagal je centralizacijo zgorevanja in financiranje daljinskih ogrevalnih sistemov s strani občin in države. Subvencioniranje električne energije za energetsko revne je prav tako ena izmed možnih rešitev.
Posodobitev kurilnih naprav kot nujna poteza
Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je poudaril, da je v Sloveniji 60 do 70 odstotkov peči na drva starih povprečno 20 let, z zastarelo tehnologijo. Za zmanjšanje izpustov je nujno potrebno posodobiti kurilne naprave in izboljšati nadzor dimnikarske dejavnosti. Pravilo zgorevanja vsakega energenta je ključ do zmanjšanja onesnaženosti.
Zdravstvene posledice zračne onesnaženosti
Vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Miran Barvar, je opozoril, da onesnažen zrak resno ogroža zdravje prebivalcev. V Sloveniji naj bi zaradi tega prezgodaj umrlo vsaj 1000 ljudi letno. Dolgotrajno dihanje onesnaženega zraka povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, pljučni rak in druge resne zdravstvene težave.
Reševanje problema zračne onesnaženosti je kompleksen izziv, ki zahteva sodelovanje med lokalnimi oblastmi, državnimi organi in prebivalci. Boljša osveščenost o škodljivih posledicah in ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka so ključnega pomena za prihodnost.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
