Na Japonskem, eni izmed vodilnih svetovnih gospodarstev, je devet milijonov stanovanjskih objektov praznih, od tega je 3,85 milijona hiš, ki niso namenjene niti prodaji niti oddajanju. Te nepremičnine, znane kot “akija”, kar pomeni “prazna hiša”, so pogosto na voljo po simbolični ceni enega evra, da bi se izognili njihovemu propadu.
Kljub nizkim cenam pa povpraševanje po teh hišah ostaja nizko. Zakaj je temu tako in kakšne so posledice za japonski nepremičninski trg?
Ozadje praznih nepremičnin
Po nedavnem popisu je na Japonskem kar 13,8 odstotka vseh stanovanjskih nepremičnin praznih, kar predstavlja velik izziv za državo. Največ teh praznih hiš je v podeželskih predelih, kjer je v prefekturah Vakajama in Tokušima prazna vsaka peta hiša.
Glavni vzrok za prazne nepremičnine je močan selitveni tok mladih v večja mesta, kot so Tokio, Osaka in Nagoja, kjer se nahajajo večje zaposlitvene možnosti. Na širšem območju Tokia živi skoraj tretjina celotnega japonskega prebivalstva.
Vrednost nepremičnin na Japonskem
Za razliko od večine zahodnih držav, kjer nepremičnine z leti pridobivajo na vrednosti, se na Japonskem vrednost hiš zmanjšuje. Japonski nepremičninski trg obravnava stanovanjske stavbe kot potrošne dobrine, podobno kot avtomobile.
Po dvajsetih do tridesetih letih se vrednost hiše pogosto šteje za praktično nično, vrednost pa ohrani le zemljišče, na katerem stoji.
Demografski izzivi
Demografske spremembe dodatno poglabljajo problem praznih hiš. Japonska se sooča z zmanjševanjem prebivalstva; v zadnjih petih letih je izgubila približno tri milijone prebivalcev.
Med 47 prefekturami samo Tokio beleži rast prebivalstva, kar pomeni, da se prazne hiše na podeželju le še množijo. Otroci, ki so se preselili v mesta, ne vidijo razloga za vrnitev v prazne družinske domove na podeželju.
Kljub nizki ceni, ki je v nekaterih primerih le en jen, lokalne oblasti poskušajo privabiti prebivalce, da se naselijo v teh hišah in jih vzdržujejo. Ponuja se subvencije za obnovo objektov, nekatere občine pa so vzpostavile tudi javne registre praznih hiš, znane kot banke akija. Kjoto celo načrtuje uvedbo posebnega davka na prazne nepremičnine do leta 2030.
Pravne in finančne ovire
Stroški prenove pogosto presegajo nakupno ceno, zlasti pri zelo starih in zanemarjenih hišah. Poleg tega je treba pokriti različne davčne obveznosti, kot so davek na pridobitev nepremičnine, stroški vpisa v zemljiško knjigo in letni davek. Tujci lahko sicer kupijo te nepremičnine brez posebnih dovoljenj, vendar za stalno bivanje potrebujejo vizum za dolgoročno bivanje. Poleg tega morajo tuji kupci, ki niso rezidenti, nakup prijaviti japonskemu ministrstvu za finance.
Japonska tako ostaja pred izzivom, kako oživiti prazne hiše in preprečiti njihov nadaljnji propad, kar je ključnega pomena za stabilizacijo nepremičninskega trga in ohranjanje vrednosti zemljišč.
Spletno uredništvo
