Italijanska vlada je po nasilnih protestih, ki so minuli konec tedna pretresli Milano in druga mesta, odobrila napotitev 500 vojakov v Milano do konca leta. Odločitev spremlja sprejetje novih varnostnih ukrepov, s katerimi želi vlada premierke Giorgie Meloni ostreje ukrepati proti nasilju, plenjenju in uničevanju premoženja med javnimi shodi.
Po poročanju italijanskih in tujih medijev je policija med nemiri pridržala več kot 270 ljudi, med njimi tudi mladoletnike.
Vlada napoveduje odločen odziv, hkrati pa se odpirajo vprašanja o razmejitvi med zagotavljanjem varnosti in pravico do mirnega protestiranja.
Milano po nemirih dobiva vojaško okrepitev
Italijanska vlada je v torek sprejela odločitev, da bo v Milano do konca leta napotila 500 vojakov. Ukrep je odziv na nasilne proteste, ki so minuli konec tedna zaznamovali več italijanskih mest, posebej izraziti pa so bili v Milanu, kjer je prišlo do spopadov s policijo, požiganja zabojnikov, razbijanja izložb in plenjenja trgovin.
Kot poroča Rai News, je premierka Giorgia Meloni po seji vlade predstavila tudi varnostni odlok, ki uvaja strožje ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nasilna dejanja med protesti. Napotitev vojakov je eden najbolj vidnih delov vladnega odziva, vendar po sprejetih odločitvah vojaki ne bodo dobili enakih pooblastil kot policisti.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je namreč nasprotoval predlogu, po katerem bi vojaki pridobili policijska pooblastila. Vlada je zato ta del načrtovanih ukrepov opustila. Razlika je pomembna, saj prisotnost vojske v mestu še ne pomeni, da lahko vojaki samostojno izvajajo vse policijske naloge.
Med pridržanimi tudi mladoletniki
Po poročanju Guardiana, ki povzema policijske podatke, so italijanski varnostni organi po sobotnih in nedeljskih nemirih v Milanu pridržali 271 ljudi. Med njimi so bili tudi mladoletniki. Policija je navedla, da je bilo 32 oseb aretiranih, od tega 23 mladoletnikov, medtem ko so dodatne osebe prijavili pravosodnim organom.
Nasilje se je med drugim razširilo na območje v bližini milanske stolnice, kjer so skupine zamaskiranih posameznikov razbijale izložbe in poškodovale trgovine. Policija je za razganjanje nasilnih skupin uporabila solzivec in vodne topove.
Pomembno je razlikovati med mirnimi udeleženci protestov in posamezniki, ki so sodelovali pri nasilnih dejanjih. Protesti so bili povezani z nezadovoljstvom zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, nasilje pa je po poročanju medijev izbruhnilo med skupinami na obrobju prvotno mirnih shodov.
Strožje kazni in možnost aretacij tudi po koncu protestov
Varnostni odlok uvaja več novih ukrepov. Med njimi je možnost aretacije posameznikov tudi po koncu nemirov, če je njihovo sodelovanje pri nasilnih dejanjih mogoče dokazati s fotografskimi ali videoposnetki. Vlada predvideva tudi novo kaznivo dejanje nasilne udeležbe na protestih ter posebne oteževalne okoliščine za uničevanje, plenjenje in napade na javne objekte.
Predlagani ukrepi so del širšega vladnega odziva na nemire, ki so povzročili škodo in motnje v mestnem življenju. V ospredju je vprašanje, kako učinkovito preprečevati nasilje in obenem ohraniti pravico državljanov do mirnega zbiranja in izražanja nezadovoljstva.
Vlada ukrepe utemeljuje s potrebo po zaščiti prebivalcev, javnega reda in premoženja. Pri njihovem izvajanju pa bo pomembno, da bodo pristojni organi odgovornost ugotavljali individualno in da mirni protestniki ne bodo obravnavani enako kot storilci nasilnih dejanj.
Novi protesti že napovedani
Razmere v Italiji ostajajo napete, saj so za prihodnje dni napovedani novi protesti. Italijanska vlada zato pričakuje, da bo dodatna prisotnost varnostnih sil pomagala preprečiti ponovitev nasilja.
Napotitev vojakov v Milano ima tudi širši evropski pomen. Podobne razprave o varnosti in protestih potekajo v Franciji, kjer oblasti po nedavnih nemirih prav tako pripravljajo okrepljene varnostne ukrepe.
Odločitev italijanske vlade pomeni opazno zaostritev odziva na nasilne proteste. Milano bo do konca leta dobil 500 vojakov, policija pa bo imela na voljo dodatne pravne možnosti za pregon nasilnih posameznikov. Ali bodo ukrepi zmanjšali nevarnost novih izgredov, bo pokazalo prihodnje dogajanje, pri čemer bo ključno tudi spoštovanje pravice do mirnega protestiranja.
Spletno uredništvo
