Fenomen socialnega umika, znan kot hikikomori, ki je bil nekoč predvsem japonski pojav, se zdaj vse pogosteje pojavlja tudi v Italiji. Tiskovna agencija Ansa poroča, da se število mladih, ki so zaprti doma več mesecev ali celo let, brez fizičnega stika z zunanjim svetom in komunicirajo le preko družbenih omrežij, vztrajno povečuje. To je zaskrbljujoč trend, ki prinaša številne izzive tako za družine kot družbo.
Izraz hikikomori izvira iz japonskega glagola “hikikomorou”, kar pomeni “zapreti se v notranjost”. Fenomen se je prvič pojavil v obdobju gospodarskega razcveta na Japonskem v drugi polovici 20. stoletja. Mladi, predvsem moški, so opustili šolanje in delo ter se umaknili v svoje domove, kjer so preživljali mesece ali leta z minimalnimi stiki z zunanjim svetom. V Italiji naj bi bilo takšnih primerov že 200.000, kar močno presega uradne ocene, ki navajajo 50.000 do 60.000 primerov. Na konferenci na ministrstvu za izobraževanje, ki se je je udeležil tudi minister Giuseppe Valditara, so te številke pred kratkim predstavili.
Razlogi in razsežnosti težave
Hikikomori prizadene predvsem mladostnike, ki se zaradi globokih osebnih stisk in težav v odnosih umaknejo vase. Razlogi za to so raznoliki, vključno z občutkom neustreznosti, težavami v odnosih z vrstniki, frustracijami in samoponiževanjem. Na Japonskem je število takšnih primerov doseglo že milijon. Marco Crepaldi, psiholog in predsednik nacionalnega združenja Hikikomori Italija, poudarja, da je težava globoko ukoreninjena tudi v Italiji. Njegova organizacija, ki se od leta 2017 bori proti socialni izolaciji mladih, je v stiku z od 5000 do 10.000 družinami, vendar ocenjujejo, da se v Italiji s tem problemom sooča vsaj 200.000 posameznikov.
Vpliv umetne inteligence in iskanje rešitev
Crepaldi opozarja, da odvisnost ni le psihološka, temveč tudi čustvena. Mladostniki razvijajo čustveno odvisnost od umetne inteligence, kar lahko negativno vpliva na njihov odnos do učenja. “Biti moramo previdni glede nezdravega odnosa z umetno inteligenco in spremljati, kako vstopa v šole, saj lahko ovira učni proces,” je pojasnil Crepaldi. Načrt za otroštvo in adolescenco, ki je bil nedavno sprejet, se prav tako ukvarja s problematiko socialne izolacije med otroki in mladostniki. Njegov cilj je osvetliti ta fenomen in razviti konkretne odgovore, ki bi omogočili boljše razumevanje različnih oblik izolacije ter določitev orodij in strategij za spremljanje, preprečevanje in podporo prizadetim posameznikom.
Spletno uredništvo
