Evropska komisija je Sloveniji močno zvišala napoved gospodarske rasti, toda za spodbudnimi številkami se skriva precej manj prijetna slika javnih financ. Slovensko gospodarstvo naj bi letos zraslo za 3,9 odstotka, prihodnje leto za 2,9 odstotka, hkrati pa Bruselj za leto 2027 napoveduje kar 4,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Ta bi občutno presegel evropsko referenčno mejo treh odstotkov BDP. Država bi tako kljub razmeroma hitri gospodarski rasti porabila bistveno več, kot bi zbrala. Evropska komisija opozarja na naraščajoče izdatke in posledice načrtovanih ukrepov, ministrstvo za finance pa vztraja, da bo primanjkljaj mogoče obvladati. Razlika med obema ocenama odpira vprašanje, na katerih ukrepih temeljijo vladna zagotovila.
Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi občutno izboljšala pričakovanja za slovensko gospodarstvo. Napoved letošnje rasti bruto domačega proizvoda je s spomladanskih 1,9 odstotka zvišala na 3,9 odstotka, torej za dve odstotni točki. Za leto 2027 pričakuje 2,9-odstotno rast, kar je 0,6 odstotne točke več od prejšnje ocene, za leto 2028 pa napoveduje 2,5-odstotno rast.
Na prvi pogled so to podatki, ki kažejo na precejšnjo odpornost slovenskega gospodarstva. Kljub geopolitičnim napetostim, višjim cenam energentov in negotovosti v mednarodni trgovini gospodarska aktivnost ostaja močna. Toda ista napoved prinaša tudi opozorilo, ki ga ob razpravi o gospodarski rasti ni mogoče prezreti.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi se leta 2027 povzpel na 4,5 odstotka BDP, leta 2028 pa ostal pri visokih 4,3 odstotka. To pomeni, da izboljšani gospodarski obeti sami po sebi ne zagotavljajo urejenih državnih financ.
Bruselj močno izboljšal gospodarsko napoved
Po novi oceni Evropske komisije bo Slovenija letos dosegla 3,9-odstotno gospodarsko rast. To je bistveno več, kot je Bruselj napovedoval spomladi, in skladno z najnovejšimi podatki slovenskega statističnega urada.
Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bila medletna rast 3,9-odstotna. Podatki kažejo, da gospodarstvo kljub zahtevnim zunanjim razmeram še naprej raste.
Pomemben dejavnik je domača potrošnja. Evropska komisija pričakuje, da se bo poraba gospodinjstev letos povečala za 2,9 odstotka, prihodnje leto pa za 4,2 odstotka. Rast podpirajo višje plače, razmeroma visoka zaposlenost in nadaljnja gospodarska aktivnost.
Pozitivna so tudi pričakovanja glede izvoza. Ta naj bi se letos povečal za 5,7 odstotka, leta 2027 pa za 3,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi se uvoz povečal za štiri odstotke, potem ko bo letos po napovedih dosegel 6,5-odstotno rast.
Takšne številke potrjujejo, da Slovenija ni v gospodarski stagnaciji. Prav zato je napoved velikega javnofinančnega primanjkljaja toliko pomembnejša. Ko gospodarstvo raste, je namreč upravičeno pričakovati tudi izboljševanje javnofinančnega položaja, razen če se hkrati občutno povečujejo izdatki ali zmanjšujejo prihodki.
Za leto 2027 kar 4,5-odstotni primanjkljaj
Evropska komisija je napoved letošnjega javnofinančnega primanjkljaja nekoliko izboljšala. Namesto spomladi predvidenih 3,3 odstotka BDP zdaj pričakuje 2,9-odstotni primanjkljaj.
Toda za leto 2027 je slika bistveno slabša. Komisija je napoved primanjkljaja zvišala s 3,5 na 4,5 odstotka BDP. Gre za poslabšanje za celo odstotno točko, kar pri velikosti slovenskega gospodarstva pomeni zelo velik javnofinančni znesek.
Tudi za leto 2028 Bruselj ne pričakuje hitrega izboljšanja. Primanjkljaj naj bi znašal 4,3 odstotka BDP, kar pomeni, da bi se javnofinančna neravnovesja nadaljevala še naslednje leto.
Evropski fiskalni okvir kot referenčno vrednost določa primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP. Preseganje te meje sicer samo po sebi še ne pomeni samodejnih sankcij, saj se pri presoji upoštevajo tudi druge okoliščine in pravila, vendar predstavlja pomemben opozorilni znak.
Še izrazitejša je napoved strukturnega primanjkljaja, ki naj bi leta 2027 dosegel 5,7 odstotka BDP, leta 2028 pa 5,5 odstotka. Strukturni primanjkljaj je ocena javnofinančnega neravnovesja, očiščena vpliva gospodarskega cikla in nekaterih začasnih dejavnikov.
Tako visoke vrednosti opozarjajo, da težava ni nujno povezana samo s trenutnimi gospodarskimi razmerami, temveč tudi z razmerjem med trajnejšimi prihodki in izdatki države.
Kje nastaja največji pritisk na državno blagajno?
Evropska komisija med pomembnimi dejavniki javnofinančnih gibanj izpostavlja rast plač v javnem sektorju, socialnih prejemkov in drugih tekočih izdatkov. Na prihodkovni strani letos pozitivno vplivata močnejša gospodarska rast in prispevek za dolgotrajno oskrbo, uveden julija lani.
Višja gospodarska aktivnost praviloma povečuje davčne prihodke, večja zaposlenost pa prispeva k višjim prilivom iz prispevkov. Toda ti pozitivni učinki se lahko zmanjšajo, če država hkrati sprejema ukrepe, ki povečujejo izdatke ali znižujejo posamezne prihodke.
Pomemben del javne porabe predstavljajo tudi investicije. Po napovedih Evropske komisije bodo javne investicije letos dosegle 5,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 5,5 odstotka. Pri tem imajo pomembno vlogo evropska sredstva in infrastrukturni projekti.
Takšnih naložb ni mogoče enačiti s tekočo porabo. Investicije v prometno infrastrukturo, javne storitve in druge razvojne projekte lahko dolgoročno povečujejo produktivnost ter gospodarske zmogljivosti. Toda tudi pri investicijah ostaja pomembno, kako so financirane, kakšna je njihova gospodarska korist in koliko bodo državo stale v prihodnjih letih.
Za leto 2027 Bruselj pričakuje tudi večji vpliv vlaganj v obrambne zmogljivosti. To je dodaten dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji prihodnjih javnofinančnih obveznosti.
Interventni zakon bi lahko primanjkljaj povečal za 1,2 odstotka BDP
Eden najpomembnejših razlogov za poslabšano napoved za leto 2027 je povezan z ukrepi iz interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.
Evropska komisija je svojo napoved pripravila ob predpostavki, da bodo ti ukrepi uveljavljeni. Med njimi so omejitev zgornje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila, začasno znižanje DDV za energente ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.
Po oceni Bruslja bi lahko ti ukrepi javnofinančni primanjkljaj leta 2027 povečali za približno 1,2 odstotka BDP. Komisija pri tem navaja, da je takšna ocena skladna z ugotovitvami slovenskega fiskalnega sveta.
To je pomembna okoliščina, saj pomeni, da napovedanega 4,5-odstotnega primanjkljaja ni mogoče preprosto pripisati že veljavnim politikam. Del poslabšanja je odvisen od prihodnjih odločitev in dejanske uveljavitve načrtovanih ukrepov.
Hkrati pa ostaja vprašanje, kako bi država nadomestila morebitni izpad prihodkov oziroma financirala dodatne obveznosti. Davčne razbremenitve lahko koristijo posameznim skupinam prebivalstva in podjetjem, vendar njihov javnofinančni učinek ne izgine sam od sebe.
Če se prihodki zmanjšajo, morajo biti za dolgoročno vzdržnost zagotovljeni drugi viri financiranja, nižji izdatki ali dovolj močna dodatna gospodarska aktivnost. Kolikšen bo dejanski učinek, je odvisno od zasnove ukrepov in gospodarskih razmer.
Ministrstvo za finance pričakuje boljši razplet
Ministrstvo za finance vztraja, da bi lahko Slovenija tudi ob uveljavitvi interventnega zakona ohranila javnofinančni primanjkljaj znotraj evropske referenčne meje treh odstotkov BDP.
Takšen razplet ministrstvo povezuje z višjo gospodarsko rastjo in izvedbo dodatnih ukrepov, ki bi izboljšali javnofinančni položaj.
Razlika med oceno Evropske komisije in stališčem ministrstva je zato precejšnja. Bruselj ob svojih predpostavkah za leto 2027 pričakuje 4,5-odstotni primanjkljaj, ministrstvo pa ocenjuje, da bi ga bilo mogoče z dodatnimi ukrepi omejiti na največ tri odstotke.
Za javnost je ključno vprašanje, kateri ukrepi bi omogočili takšno razliko. Ali bi šlo za zmanjšanje posameznih izdatkov, spremembe pri prihodkih, drugačno časovno izvedbo načrtovanih ukrepov ali kombinacijo več dejavnikov?
Brez jasne finančne konstrukcije je težko oceniti, kako izvedljiva so zagotovila o obvladovanju primanjkljaja. Prav tako je treba upoštevati, da tudi Evropska komisija opozarja na precejšnjo negotovost svoje napovedi.
Če bodo sprejeti dodatni ukrepi za blaženje energetske draginje, se lahko primanjkljaj še poveča. Nasprotno bi ga lahko zmanjšali ukrepi za omejevanje izdatkov ali opustitev dela načrtovanih sprememb.
Plače rastejo, a inflacija še vedno zmanjšuje kupno moč
Bruselj za Slovenijo napoveduje tudi nadaljnjo rast plač. Nominalne plače naj bi se letos zvišale za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa za 5,7 odstotka.
Toda nominalna rast plač ne pomeni enakega povečanja kupne moči. Pomembna je tudi inflacija, ki naj bi letos dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.
Evropska komisija je sicer napoved inflacije za obe leti znižala za 0,1 odstotne točke, vendar cene še naprej rastejo. Nižja inflacija pomeni počasnejše zviševanje cen, ne pa njihovega splošnega znižanja.
Za gospodinjstva je to pomembna razlika. Če so se hrana, storitve in energenti v preteklih letih že občutno podražili, se znižanje stopnje inflacije ne odrazi nujno v nižjih zneskih na računih.
Po oceni Bruslja bodo letos inflacijo še naprej spodbujali posledice energetskega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter pritiski na cene hrane in storitev. V letu 2027 naj bi se razmere nekoliko umirile.
Rast plač lahko izboljša življenjski standard, vendar so koristi med prebivalci različno porazdeljene. Gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki večji del denarja namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam, lahko višje cene občutijo drugače kot gospodinjstva z več razpoložljivimi sredstvi.
Tudi javni dolg naj bi se znova povečeval
Evropska komisija pričakuje, da se bo slovenski javni dolg letos znižal na 64,5 odstotka BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj kot ob koncu leta 2025.
V prihodnjih dveh letih pa napoveduje ponovno povečanje. Leta 2027 naj bi dolg dosegel 64,8 odstotka BDP, leta 2028 pa 65,3 odstotka.
Pri presoji dolga je pomembno razlikovati med njegovim absolutnim zneskom in deležem v BDP. Delež dolga se lahko zmanjša tudi zaradi hitre gospodarske rasti, čeprav država še vedno ustvarja primanjkljaj in povečuje svoje obveznosti.
Slovenija tako po napovedi Bruslja ostaja država z razmeroma visoko gospodarsko aktivnostjo, a tudi z javnofinančnimi izzivi, ki jih rast sama po sebi ne odpravlja.
Dolgoročno je pomembno, koliko prihodkov bo država ustvarjala, kako hitro bodo rasli njeni izdatki in ali bodo javne investicije ter druge politike prispevale k večji gospodarski produktivnosti.
Včerajšnji podatki že pokazali tudi opozorilne znake
Dan pred objavo evropske napovedi je Statistični urad Republike Slovenije predstavil podatke o gospodarski aktivnosti v tretjem četrtletju. Ti potrjujejo močno medletno rast, vendar kažejo tudi na občutno umirjanje nekaterih dejavnikov.
BDP se je na četrtletni ravni po sezonski prilagoditvi povečal za 0,3 odstotka, potem ko je bila rast v drugem četrtletju 1,7-odstotna.
Posebej izrazita je bila upočasnitev investicijske dejavnosti. Po štirih zaporednih četrtletjih dvomestne rasti so se investicije v osnovna sredstva v tretjem četrtletju medletno povečale le za 2,1 odstotka.
Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot leto prej, rast gradbenih investicij pa se je občutno umirila.
Po drugi strani je bil pozitiven prispevek menjave s tujino. Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz za 2,4 odstotka, kar je gospodarski rasti prispevalo 1,3 odstotne točke.
Banka Slovenije je ob objavi podatkov opozorila, da ostajajo gospodarski obeti negotovi, predvsem zaradi geopolitičnih razmer, cen energentov in tveganj za tuje povpraševanje.
Ti podatki kažejo, da gospodarska rast ni enakomerno razporejena med vsemi dejavnostmi in da bo njena nadaljnja dinamika odvisna tudi od zunanjih razmer.
Dobra gospodarska rast še ni zagotovilo za zdrave javne finance
Današnja napoved Evropske komisije prinaša dve različni sporočili. Prvo je spodbudno: slovensko gospodarstvo letos raste precej hitreje, kot je Bruselj pričakoval spomladi, tudi prihodnje leto pa naj bi ohranilo solidno rast.
Drugo je opozorilno: javnofinančni primanjkljaj bi se lahko v prihodnjih letih povzpel precej nad evropsko referenčno mejo, javni dolg pa bi se po letošnjem znižanju ponovno začel povečevati.
Pri tem ni mogoče prezreti vpliva načrtovanega interventnega zakona, saj Evropska komisija del poslabšanja napovedi izrecno povezuje z njegovo morebitno uveljavitvijo. Zato bo za končno oceno pomemben tudi izid decembrskega referenduma in nadaljnje odločitve pristojnih institucij.
Toda ne glede na razplet ostaja širše vprašanje javnofinančne odgovornosti. Država mora ob načrtovanju novih izdatkov in davčnih sprememb jasno predstaviti njihove stroške, vire financiranja ter dolgoročne posledice.
Skoraj štiriodstotna gospodarska rast je dobra novica, vendar sama po sebi ne odpravlja potrebe po nadzoru nad javno porabo. Prav nasprotno: obdobje razmeroma ugodne gospodarske aktivnosti je pomembna priložnost za zmanjševanje neravnovesij in ustvarjanje rezerv za prihodnje krize.
Slovenija ima po novi evropski napovedi boljše gospodarske obete, kot jih je imela spomladi. Ali bo to priložnost izkoristila tudi za izboljšanje javnih financ, pa bo odvisno od konkretnih proračunskih odločitev in njihove izvedbe.










