V Domu starejših občanov Mavida Ribnica so potrdili izbruh garij, nalezljive kožne bolezni, ki jo povzroča drobna pršica srbec. Okužba je trenutno potrjena pri eni osebi, še štiri pa obravnavajo kot verjetne primere. Vodstvo doma je zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja omejilo obiske, o dogodku je bil obveščen Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), podana pa je bila tudi prijava zdravstvenemu inšpektoratu.
Posebnost garij je, da lahko od okužbe do prvih znakov mine tudi šest tednov, okuženi pa je lahko kužen že v času, ko še nima značilnega srbeža ali izpuščajev. Prav zato je pojav bolezni v ustanovah, kjer skupaj biva veliko ljudi, precej zahtevnejši za obvladovanje.
Izbruh bolezni v ribniškem domu je potrdila direktorica doma Sanda Mujanović Gavranović. Po trenutno dostopnih informacijah je okužba z garjami dokazana pri eni osebi, zdravstveno osebje pa pozorno spremlja še štiri osebe, ki jih pristojni obravnavajo kot verjetne primere okužbe. V domu so že začeli izvajati ukrepe, ki so predpisani ob tovrstnih izbruhih.
Obiski v domu so omejeni
Eden prvih ukrepov je bila omejitev obiskov. Za zdaj ni informacij, da bi bil dom popolnoma zaprt za obiskovalce, zato je pomembna natančna formulacija: obiski so omejeni, ne prepovedani. Vodstvo doma zdravstveno stanje stanovalcev spremlja, pri ukrepanju pa se ravna po navodilih pristojnih služb.
O pojavu bolezni so obvestili tudi NIJZ. Ta je po poročanju medijev potrdil, da je seznanjen z izbruhom in da je bila podana prijava zdravstvenemu inšpektoratu. Za zdaj ni javnih podatkov, da bi se okužba razširila na večje število stanovalcev ali zaposlenih, zato bi bilo prezgodaj govoriti o množičnem širjenju bolezni. Dejstvo pa je, da zaradi dolge inkubacijske dobe dokončnega obsega izbruha ni vedno mogoče ugotoviti takoj.
Zakaj štirje primeri veljajo za »verjetne«?
Izraz ni naključen. NIJZ ima za prijavljanje garij določena merila, po katerih primere razvršča med možne, verjetne in potrjene. Možen primer je oseba z značilnimi kliničnimi znaki, verjeten primer pa mora poleg kliničnih znakov izpolnjevati tudi epidemiološko merilo – torej mora obstajati povezava z drugim verjetnim ali potrjenim primerom. Za potrjen primer je potreben tudi laboratorijski dokaz pršice oziroma njenih jajčec.
To pojasni, zakaj v Ribnici govorimo o enem potrjenem in štirih verjetnih primerih ter zakaj vseh petih oseb ne smemo preprosto označiti za potrjeno okužene. Hkrati pa »verjeten primer« ni zgolj poljuben sum, ampak epidemiološka kategorija, za katero obstajajo določena merila.
Okuženi lahko več tednov sploh ne ve, da ima garje
Prav dolga inkubacijska doba je ena od težav pri omejevanju širjenja. Pri človeku, ki se z garjami okuži prvič, se znaki praviloma pojavijo šele od dva do šest tednov po okužbi. Pri osebi, ki je garje že imela, se lahko simptomi razvijejo bistveno hitreje, že v enem do štirih dneh. NIJZ posebej opozarja, da so bolniki lahko kužni že pred pojavom izpuščaja in srbeža.
Zato lahko okuženi nekaj časa živi povsem običajno, ima tesne stike z drugimi ljudmi in ne ve, da se je okužil. V ustanovi, kot je dom starejših, je ta okoliščina pomembna zaradi pogostih tesnih stikov pri negi, preoblačenju, hranjenju in drugih vsakodnevnih opravilih.
Kaj sploh so garje?
Garje oziroma scabies so parazitska nalezljiva kožna bolezen. Povzroča jih mikroskopsko majhna pršica Sarcoptes scabiei var. hominis, po slovensko srbec. Spremembe na koži nastanejo zaradi imunskega odziva človeka na pršico in njene izločke.
Najbolj značilen znak je močan srbež, ki je praviloma izrazitejši ponoči oziroma takrat, ko se telo segreje. Na koži se lahko pojavijo drobne rdečkaste spremembe in značilni rovčki. Pogosto so prizadeti prostori med prsti, zapestja, komolci, predel okoli popka, pasu, gležnji in drugi predeli s tanjšo kožo. Pri zelo starih ljudeh pa je lahko klinična slika drugačna in po navedbah NIJZ se pri nekaterih srbež sploh ne pojavi.
Kratek objem običajno ni dovolj za okužbo
Garje so nalezljive, vendar se ne širijo tako preprosto kot denimo respiratorne okužbe. Najpomembnejši je daljši in tesnejši stik kože s kožo. NIJZ kot primere navaja dolgotrajno držanje za roke, spanje v isti postelji in spolni stik. Običajno rokovanje ali kratek objem praviloma ne pomenita pomembnega tveganja za okužbo.
Možen je tudi posreden prenos prek oblačil, brisač ali posteljnine, vendar je pri običajnih garjah manj verjeten. Drugače je pri redkejši krustozni oziroma norveški obliki garij, pri kateri je na koži ogromno pršic in je bolnik zato bistveno bolj kužen. Ta oblika se pogosteje pojavlja prav pri starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom.
Zakaj so domovi starejših posebej občutljivo okolje?
Pojav garij v domu starejših sam po sebi ne pomeni slabe higiene. To je pomembno poudariti, saj lahko za boleznijo zboli vsak. V kolektivnih ustanovah pa obstaja več možnosti za širjenje zaradi velikega števila ljudi, tesnih stikov in skupnega bivalnega okolja. NIJZ navaja, da se garje pogosteje pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika.
Pri starejših je dodatna težava možnost netipičnih simptomov. Človek morda nima značilnega srbenja, zaradi drugih zdravstvenih težav pa je spremembe na koži mogoče sprva pripisati drugemu vzroku. Če se okužba zato odkrije pozneje, je lahko vmes že prišlo do novih tesnih stikov.
Ob pojavu v ustanovi zdravljenje samo enega človeka ni dovolj
Navodila NIJZ za ustanove so zato precej stroga. Ko se pojavijo garje, ni dovolj zgolj namazati oziroma zdraviti osebo, pri kateri je bila okužba potrjena. NIJZ navaja, da se mora ob pojavu bolezni zdraviti celoten kolektiv oziroma ustrezno opredeljeni tesni kontakti, hkrati pa je treba izvesti ukrepe za preprečevanje nadaljnjega prenosa.
Po prvem nanosu zdravila je treba oprati oblačila, brisače in posteljnino. Predmete, ki jih ni mogoče oprati, je mogoče za najmanj 72 ur shraniti v zaprte plastične vrečke, saj pršice brez človeka v tem času poginejo. Tekstilno oblazinjeno pohištvo se začasno ne uporablja in nato ustrezno očisti.
Za zdaj en potrjen primer, toda spremljanje še ni končano
V Ribnici je zato trenutno najpomembnejše, da je bil pojav bolezni zaznan in da so bili uvedeni ukrepi za omejevanje širjenja. Potrjena je okužba pri eni osebi, štiri osebe so opredeljene kot verjetni primeri, obiski pa so omejeni. NIJZ je o dogodku obveščen, vključena je tudi zdravstvena inšpekcija.
Obenem zaradi inkubacijske dobe od dveh do šestih tednov ni mogoče že po nekaj dneh z gotovostjo vedeti, ali bo potrjenih še več primerov. Prav zato bodo v domu v prihodnjem obdobju pomembni spremljanje stanovalcev, pravočasno prepoznavanje morebitnih novih simptomov in dosledno izvajanje ukrepov.
Za svojce pa trenutno velja predvsem eno: obiski so omejeni, zato je pred odhodom v Mavido Ribnica smiselno preveriti aktualna navodila doma. Za zdaj ni razloga za sklepanje, da gre za obsežen izbruh, vendar je zaradi značilnosti garij previdnost v okolju, kjer živijo starejši, povsem razumljiva.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
