Medtem ko je pozornost sveta usmerjena drugam, se na vzhodu Demokratične republike Kongo odvija ena najhujših zdravstvenih kriz zadnjih let. Ebola je od maja zahtevala že skoraj 3200 življenj, število primerov je preseglo 6500, bolezen pa se je razširila v šest provinc. Zdravstvene oblasti opozarjajo, da epidemija še ni pod nadzorom – resnična razsežnost pa bi bila lahko zaradi neodkritih okužb celo precej večja od uradnih številk.
Še pred nekaj dnevi je bilo potrjenih nekaj več kot 6100 primerov in 3007 smrti. Današnji podatki kažejo, kako hitro se številke spreminjajo: primerov je že več kot 6500, umrlih pa skoraj 3200. Epidemija se je iz prvotnih žarišč razširila v šest provinc na vzhodu države.
Najhuje je v provinci Ituri, toda virus se je razširil tudi v Severni in Južni Kivu, Tshopo, Haut-Uélé in Bas-Uélé. WHO je že konec avgusta ugotavljal, da je bilo prizadetih 60 zdravstvenih območij, medtem ko jih je bilo nekaj tednov prej 54.
In številke še vedno rastejo.
Najhujši izbruh ebole v zgodovini Konga
Demokratična republika Kongo z ebolo nima opravka prvič. Država je od odkritja virusa leta 1976 preživela več izbruhov, toda sedanji je po številu primerov že postal največji izbruh ebole, ki ga je država kdaj zabeležila, ne glede na vrsto virusa.
Še vedno pa ni presegel katastrofalne epidemije, ki je med letoma 2014 in 2016 prizadela predvsem Gvinejo, Liberijo in Sierro Leone ter zahtevala več kot 11.000 življenj.
Toda prav primerjava s tistim obdobjem povzroča največ skrbi. WHO opozarja, da bi lahko sedanji izbruh po nadaljnjem širjenju presegel tudi najhujšo epidemijo ebole v zgodovini.
Tokrat je dodatna težava vrsta virusa.
Za ta sev ni dokazanega specifičnega cepiva
Sedanjo epidemijo povzroča Bundibugyo virus, ena od vrst ebolavirusov. Prav zaradi tega je boj proti bolezni težji.
Za Bundibugyo trenutno ni odobrenega specifičnega zdravljenja niti cepiva, katerega učinkovitost proti temu virusu bi bila dokončno dokazana. WHO je zato začel uporabljati cepivo Ervebo pri zdravstvenih delavcih na prvi bojni črti v okviru izrednih priporočil in raziskovalnega pristopa. Ervebo je licencirano proti drugi vrsti ebolavirusa, zato še ni dokončnih dokazov, kako učinkovito bo proti Bundibugyu. Hkrati poteka tudi klinično preskušanje možnih terapij.
Bolezen se prenaša z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami okuženega človeka. Posebej nevarna ostajajo tudi trupla umrlih, saj virus po smrti ostane aktiven.
Prav to je v Kongu postalo eden največjih problemov.
Svojci se ne smejo dotakniti umrlih
Današnje poročilo AP razkriva pretresljivo plat epidemije, ki je statistika ne pokaže. Posebne ekipe skoraj vsak dan prevzemajo trupla umrlih, jih pripravljajo in pokopavajo po strogih varnostnih pravilih.
Svojci svojih umrlih pogosto ne smejo umiti, obleči ali se jih dotakniti. V nekaterih primerih jih lahko vidijo samo skozi okno zdravstvenega centra, nato pa truplo prevzame posebej zaščitena pogrebna ekipa. Razlog je medicinsko zelo jasen: telo človeka, ki je umrl zaradi ebole, lahko vsebuje velike količine aktivnega virusa in neposreden stik lahko sproži nove okužbe.
Toda ukrepi trčijo ob globoko zakoreninjene pogrebne običaje.
Zdravstvene in pogrebne ekipe so bile zaradi tega že večkrat napadene. Družine v žalovanju težko sprejemajo, da se od svojcev ne morejo posloviti na način, ki je v njihovih skupnostih običajen. Nezaupanje do oblasti in zdravstvenih delavcev pa dodatno otežuje že tako težaven boj proti epidemiji.
Samo 19 odstotkov možnih stikov so uspeli izslediti
Še bolj zaskrbljujoče so številke o sledenju okužbam.
Pri eboli je ključnega pomena hitro ugotoviti, s kom je bil okuženi v stiku, te ljudi spremljati in ob pojavu simptomov takoj izolirati. Če tega ni, se pojavijo novi bolniki, za katere zdravstvene oblasti sploh ne vedo, od koga so se okužili.
Africa CDC ocenjuje, da bi primeri, potrjeni v treh tednih pred njihovim zadnjim poročilom, lahko ustvarili približno 97.600 stikov. Izsledili naj bi jih le okoli 19 odstotkov.
Ameriški CDC je zato ocenil, da se epidemija nenadzorovano širi. Velik delež novih primerov namreč nastaja zunaj že znanih verig prenosa, kar pomeni, da virus kroži med ljudmi, ki jih zdravstveni sistem še ni zaznal.
Zato zdravstvene oblasti opozarjajo, da uradnih številk ne smemo razumeti kot popolne slike epidemije. Zaradi omejenega testiranja, slabega zdravstvenega nadzora in težko dostopnih območij bi bila resnična razsežnost izbruha lahko bistveno večja.
Ebola se širi sredi vojne in množičnega razseljevanja
Če bi se takšna epidemija pojavila v državi z dobro delujočim zdravstvenim sistemom, bi bilo njeno obvladovanje zahtevno. Na vzhodu Konga je položaj še veliko težji.
Ituri in Severni Kivu sta območji dolgoletnih oboroženih spopadov. Ljudje zapuščajo svoje domove, begunci in razseljene družine se selijo med kraji, rudarji potujejo med oddaljenimi območji, zdravstvene ekipe pa do nekaterih vasi zaradi varnostnih razmer sploh ne morejo priti.
Ponekod primanjkuje tudi laboratorijev in izolacijskih zmogljivosti. Zdravstveni delavci so izčrpani, nekateri pa so v zadnjih mesecih večkrat stavkali, ker za svoje delo niso dobili plačila.
Še konec avgusta je WHO poročal, da so bili nekateri centri za zdravljenje v Ituriju nasičeni. V Severnem Kivuju pa je primanjkovalo možnosti za napotitev bolnikov v specializirane ustanove.
Zelo zgovoren je še en podatek: po podatkih Africa CDC je v enem od zadnjih tednov 63 odstotkov zabeleženih smrti nastopilo zunaj centrov za zdravljenje ebole.
To pomeni, da številni bolniki do specializirane zdravstvene pomoči sploh ne pridejo pravočasno.
Ali lahko ebola pride tudi v Evropo?
Ob tako velikih številkah se seveda pojavi vprašanje, ali obstaja nevarnost širjenja izven Afrike.
Posamezni primeri so se že pojavili zunaj Konga. WHO je do 26. avgusta beležil 20 primerov v Ugandi, enega v Franciji ter dva bolnika, ki sta bila diagnosticirana v Kongu in nato zdravljena v Nemčiji. Okrepljeno 42-dnevno spremljanje se je v Franciji in Ugandi medtem zaključilo.
Toda tu je pomembno, da ne ustvarjamo nepotrebnega strahu.
WHO trenutno ocenjuje tveganje za nadaljnje širjenje znotraj Konga kot zelo visoko, za države, ki z njim neposredno mejijo, kot visoko, za preostanek Afrike in svet pa kot nizko. Organizacija tudi ne priporoča omejevanja potovanj ali trgovine z območjem.
Največje tveganje zato trenutno ni, da bi se jutri začela velika epidemija v Evropi. Največja nevarnost je, da zdravstvenim oblastem ne bo uspelo prekiniti verig prenosa tam, kjer virus že nenadzorovano kroži.
Skoraj 3200 smrti – vrha epidemije pa morda še nismo videli
To je najbolj zaskrbljujoči del današnje zgodbe.
Africa CDC je pred dnevi opozoril, da epidemija verjetno še ni dosegla vrhunca. WHO pa poudarja, da bo virus nadaljeval širjenje, dokler zdravstvene ekipe ne odkrijejo in prekinejo vsake verige prenosa.
V Kongu se tako bije tekma s časom. Na eni strani so ekipe, ki iščejo okužene, sledijo stikom, zdravijo bolnike in pokopavajo umrle. Na drugi je virus, ki se premika skozi območje vojne, revščine, razseljevanja in velikega nezaupanja v oblasti.
Več kot 6500 primerov in skoraj 3200 mrtvih je že samo po sebi katastrofalna bilanca. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da zdravstvene oblasti danes ne vedo, koliko okuženih ljudi še niso našle.
In dokler jih ne bodo, se bo ebola širila naprej.
Spletno uredništvo Naša Primorska
