Hrvaška policija je konec julija v Zagrebu prijela 33-letnega srbskega državljana, ki naj bi vdiral v informacijske sisteme državnih ustanov in zbiral osebne podatke. Preiskava, ki jo vodi hrvaško državno tožilstvo, se je razširila v vprašanje nacionalne varnosti, saj obstaja sum, da je deloval za srbsko varnostno-obveščevalno agencijo BIA. Osumljencu so zasegli računalnike, telefone in drugo elektronsko opremo. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kdo je naročil zbiranje podatkov in kakšen je bil njihov namen.
Prikrivanje identitete in vdor v državne sisteme
Osumljenec naj bi uporabljal orodja za prikrivanje svoje identitete, da bi pridobil dostop do informacijskih sistemov več hrvaških državnih ustanov. Preiskovalci bodo pregledali zasežene naprave, da bi našli dokaze o komunikaciji, navodilih, denarnih tokovih in morebitni izmenjavi podatkov. Sodišče ga je poslalo v preiskovalni zapor zaradi nevarnosti pobega in ponovitve kaznivega dejanja. Hrvaški kazenski zakonik za takšna dejanja predvideva večletne zaporne kazni.
Varnostno-obveščevalna agencija BIA
BIA je glavna srbska civilna varnostno-obveščevalna služba, ki zbira podatke pomembne za varnost Srbije. Če se izkaže, da je osumljenec sodeloval z BIA, bi to lahko močno poslabšalo že tako občutljive odnose med Hrvaško in Srbijo. Hrvaški preiskovalci preverjajo morebitne povezave osumljenca z agencijo, vendar srbska stran na te trditve še ni javno reagirala.
Poleg obtožb o vohunjenju je osumljenca v priporu napadel drugi zapornik, 22-letni Hrvat, ki je bil obtožen požiga. Napad je bil hitro zadušen, vendar je dogodek sprožil vprašanja o varnosti in pravilnem ravnanju s pridržanimi osebami, zlasti tistimi, ki so obtožene resnih kaznivih dejanj.
Pretekle napetosti med Zagrebom in Beogradom
Med Hrvaško in Srbijo že dolgo obstajajo napetosti zaradi obtožb o vohunjenju. Avgusta 2024 je BIA v Beogradu prijela osebo, ki naj bi vohunila za Hrvaško. Čeprav so te obtožbe dokaj pogoste, službe redko razkrivajo podrobnosti javnosti. Trenutni primer pa bi lahko ponovno napeljal napetosti med obema državama.
Ključ do rešitve
Hrvaški organi se osredotočajo na ugotavljanje, kdo je osumljencu določal tarče in komu so bili namenjeni zbrani podatki. Če se izkaže povezava z BIA, bi to lahko postalo eden najresnejših primerov domnevnega srbskega vohunjenja na Hrvaškem. Hrvaške oblasti zato temeljito pregledujejo komunikacijo in finančne sledi iz osumljenčevih naprav, da bi razjasnile okoliščine primera.
Primer je s tem presegel zgolj kazenski postopek proti enemu posamezniku in bi lahko prerastel v politični spor med Hrvaško in Srbijo.
Prijetje srbskega državljana in preiskava njegove domnevne povezanosti s srbsko obveščevalno službo BIA je odprlo novo poglavje v že tako zapletenih odnosih med Zagrebom in Beogradom. S tem je primer prevzel politične dimenzije in postal predmet mednarodne pozornosti.
Ali bo to le še ena epizoda v dolgi zgodovini vohunskih trditev med državama, ali pa bo prinesel konkretne spremembe, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo Naša Primorska
