Iz Like v Zagreb, iz lokalnega okoljskega problema pa na osrednji trg hrvaške prestolnice. V Zagrebu danes poteka veliki protest »Hodaj za Liku, hodaj za Hrvatsku«, s katerim želijo organizatorji državo prisiliti k hitrejši sanaciji nezakonito odloženih odpadkov na območju Gospića in k odgovoru na vprašanje, kdo je dopustil, da je problem dosegel takšne razsežnosti. Povod za upor je osupljiv: po izvedenskem mnenju, izdelanem za USKOK, je bilo na območju nekdanjega PPK Velebit zakopanih in razsutih približno 37.000 ton različnih odpadkov.
V hrvaško prestolnico danes prihajajo protestniki iz različnih delov države, jedro protesta pa predstavljajo prebivalci Like, ki opozarjajo, da na odgovore glede nezakonito odloženih odpadkov čakajo predolgo.
Zbiranje udeležencev se je začelo ob 11. uri na območju Trga kralja Tomislava oziroma pri Glavnem železniškem kolodvoru. Od tam je bila predvidena pot po Strossmayerjevem in Zrinjevčevem trgu ter Praški ulici do Trga bana Jelačića, kjer se opoldne začenja osrednji program.
Protest nosi naslov »Hodaj za Liku, hodaj za Hrvatsku«, organizira pa ga civilna iniciativa »Gospić je naš dom«. Organizatorji poudarjajo, da ne gre za strankarski shod in da političnih govorov na protestnem odru ne želijo.
Njihovo sporočilo je preprosto: problem, ki je dolgo ostajal predvsem problem prebivalcev Gospića in Like, želijo prenesti neposredno pred oči državnih institucij.
37.000 ton – in to niso le navadne smeti
Razsežnost zgodbe je postala bistveno jasnejša po objavi rezultatov izvedenskega mnenja, ki ga je po naročilu USKOK-a izdelala Geotehniška fakulteta.
Po teh ugotovitvah je bilo na območju Gospića zakopanih oziroma razsutih približno 37.000 ton mešanih odpadkov. Med njimi naj bi bili ostanki obdelave elektronskih odpadkov, medicinski odpadki, plastika in gorivo iz odpadkov oziroma RDF.
HRT je avgusta poročal tudi, da so bile pri preiskavah ugotovljene obremenitve oziroma onesnaženje tal in podzemnih voda.
Ob tem se pojavlja celo še višja številka. Hrvaški Fond za zaštitu okoliša i energetsku učinkovitost je po poročanju 24sata navajal širšo oceno, da bi bilo lahko na lokaciji skupaj skoraj 45.000 ton odpadkov, če se poleg zakopanega materiala upošteva še odpadke v silosih in vrečah.
Prav zato zgodba že dolgo ni več samo vprašanje nezakonitega odlagališča.
Gre tudi za vprašanje, kako je bilo mogoče takšno količino odpadkov pripeljati in odložiti, ne da bi sistem to pravočasno preprečil.
»Dovolj je bilo«
Iniciativa »Gospić je naš dom« že več kot dve leti opozarja na problem. Protest v Zagrebu je zato naslednja stopnja pritiska na državo.
Organizatorji zahtevajo hitro sanacijo onesnaženih območij, jasne roke za izvedbo, zaščito zdravja prebivalstva in okolja ter ugotovitev odgovornosti vseh, ki so omogočili oziroma niso preprečili nezakonitega odlaganja.
Na protestnem odru naj bi govorili predvsem prebivalci, predstavniki civilnih iniciativ in strokovnjaki.
Političnih govorov organizatorji ne želijo.
To je pomembno tudi zato, ker je protest v zadnjih dneh dobil izrazito politično razsežnost. Podprli so ga posamezni opozicijski politiki, podporo pa je javno izrazil tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović.
Milanović: Institucije so zatajile
Milanović je ob podpori protestu neposredno kritiziral delovanje države. Dejal je, da imajo državljani pravico zahtevati odgovore in da je treba ugotoviti odgovornost vseh, ki so omogočili uvoz in nezakonito odlaganje nevarnih odpadkov.
Predsednik je poudaril tudi, da sta ohranjanje narave in človekovega okolja ter s tem varovanje zdravja med najvišjimi vrednotami hrvaškega ustavnega reda.
Posebej neprijetna za državne institucije pa je njegova ugotovitev, da se je o problemu začelo resno govoriti predvsem zaradi posameznikov in civilnih iniciativ, ki nanj opozarjajo že več kot dve leti.
Prav to je ena osrednjih kritik protestnikov: zakaj je moral problem doseči desetine tisočev ton, preden je postal nacionalna politična tema?
Plenković je tik pred protestom odšel v Gospić
Da je pritisk dosegel tudi hrvaško vlado, kaže poteza premierja Andreja Plenkovića. Le tri dni pred zagrebškim protestom je z več ministri obiskal Gospić in se sestal s predstavniki pristojnih institucij ter lokalne skupnosti glede sanacije nezakonito odloženih odpadkov.
Toda predstavniki iniciative »Gospić je naš dom« se sestanka niso udeležili.
Željka Rukavina iz iniciative je pojasnila, da uradnega povabila niso prejeli in da so za prihod vladne delegacije izvedeli iz medijev. Čas obiska, le nekaj dni pred velikim protestom, so razumeli predvsem kot poskus omejevanja politične škode. Vlada je obisk predstavljala kot del aktivnosti za reševanje in sanacijo problema.
Organizatorji so sporočili, da so se pripravljeni pogovarjati po protestu, ko bodo njihove zahteve javno predstavljene.
Tako se je okoljska zgodba neizogibno spremenila tudi v politično.
Iz Like proti Zagrebu z avtobusi in avtomobili
Organizatorji so pred protestom napovedovali množičen prihod. Po njihovih informacijah naj bi samo iz Like proti Zagrebu krenilo osem avtobusov, številni pa naj bi prišli z osebnimi avtomobili.
Podpora je prišla tudi iz drugih delov Hrvaške. K udeležbi so pozivali sindikati in različne civilnodružbene organizacije, svojo podporo pa so izrazili tudi gospićki veterani.
Protest je dobil tudi precejšnjo podporo javnih osebnosti. Več kot 200 posameznikov in organizacij je že pred shodom podpisalo podporo iniciativi, med njimi glasbeniki, igralci, pisatelji in univerzitetni profesorji. Med bolj znanimi imeni so Severina Vučković, Rade Šerbedžija, Darko Rundek in Goran Bogdan.
Organizatorji zato poudarjajo, da protest ni več samo »gospićka stvar«.
Njihova ideja je ravno nasprotna: kar se je zgodilo v Liki, bi se po njihovem prepričanju lahko zgodilo kjerkoli na Hrvaškem, če nadzor nad ravnanjem z odpadki in odzivanje institucij ne delujeta.
Policija protest snema
Zaradi pričakovane udeležbe se je pred shodom oglasila tudi zagrebška policija.
Napovedala je, da bo javno zbiranje med 11. in 14. uro avdiovizualno snemala, in sicer tako na samem kraju protesta kot vzdolž trase povorke in na dostopnih poteh.
Povorka naj bi se od Glavnega kolodvora premaknila proti osrednjemu zagrebškemu trgu, kjer bo glavnina programa.
Organizatorji so pred shodom poudarjali miren značaj protesta. Njihov cilj ni spopad s policijo ali ustvarjanje incidentov, temveč čim večji javni pritisk na institucije.
Od odpadkov do vprašanja odgovornosti
V središču protesta je 37.000 ton odpadkov, toda vprašanja, ki jih danes nosijo protestniki v Zagreb, so precej širša.
Kdo je vedel?
Kdo bi moral ukrepati?
Kako je lahko takšna količina odpadkov končala na enem območju?
In zakaj so morali prebivalci leta opozarjati, preden je vprašanje postalo ena osrednjih političnih tem na Hrvaškem?
Prav pri odgovornosti bo tudi najtežji del zgodbe. Odvoz odpadkov in sanacija lokacije lahko odpravita fizične posledice, ne odgovorita pa sama po sebi na vprašanje, kako je sistem dopustil, da je problem sploh nastal in tako dolgo ostal nerešen.
Današnji pohod izpred zagrebškega Glavnega kolodvora proti Trgu bana Jelačića je zato več kot protest proti kupom odpadkov v Liki.
Je tudi protest proti občutku, da so institucije reagirale šele, ko je problem postal dovolj velik, dovolj glasen in politično dovolj nevaren, da ga ni bilo več mogoče prezreti.
In prav zato danes v Zagrebu ne protestira samo Gospić. Organizatorji želijo iz lokalne okoljske katastrofe narediti nacionalno vprašanje odgovornosti – in vladi sporočiti, da 37.000 ton odpadkov ni mogoče preprosto pomesti pod preprogo.
Spletno uredništvo Naša Primorska
