Vroče predvolilno obdobje v Sloveniji prinaša napetost med dvema največjima političnima strankama, Gibanjem Svoboda in SDS, ki sta v zadnjih javnomnenjskih anketah praktično izenačeni. Nova anketa Valicona, izvedena za Siol.net, je pokazala, da je podpora obema strankama skoraj enaka, kar ustvarja napeto ozračje pred volitvami.
Politični analitik in dekan Fakultete za družbene vede dr. Samo Uhan za siol.net opozarja, da je treba rezultate ankete interpretirati previdno, saj je interval zaupanja pri takšnih merjenjih približno plus ali minus dva in pol odstotka.
To pomeni, da majhne razlike med strankama morda niso statistično pomembne. Gre za prvo javnomnenjsko raziskavo po nedavnih aferah s prisluhi, ki so močno vplivale na politično kampanjo.
Vpliv afer na volilno kampanjo
Dr. Uhan izpostavlja, da takšne afere običajno ne preoblikujejo javnega mnenja, lahko pa imajo nasproten učinek. Del volivcev se lahko zaradi občutka pritiska ali diskreditacije še bolj mobilizira in podpre stranko, ki jo doživlja kot tarčo napadov. Čas objave teh posnetkov, tik pred volitvami, nakazuje na možne poskuse diskreditacije vlade.
Rezultati ankete kažejo na utrjevanje podpore Gibanju Svoboda in SDS. Prva izbira anketiranih, ki vključuje vse udeležence, razkriva, da bi Gibanje Svoboda prejelo 22,3 odstotka glasov, SDS pa 20,5 odstotka. Sledijo skupna lista NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, ki skupaj dosegajo okoli sedem odstotkov podpore.
Volilna udeležba in napovedi
Analiza volivcev, ki napovedujejo zanesljivo udeležbo na volitvah, razkriva nekoliko drugačne rezultate. Med temi volivci bi Gibanje Svoboda prejelo 25,6 odstotka glasov, SDS pa 23,1 odstotka. Pričakovana volilna udeležba je visoka, saj 61 odstotkov anketiranih napoveduje svojo udeležbo na volitvah.
Projekcija sedežev v parlamentu
Na podlagi trenutnih rezultatov ankete je projekcija sedežev v državnem zboru zelo tesna. Gibanje Svoboda bi pridobilo 26 poslanskih mandatov, SDS pa 23. Tudi pri oblikovanju prihodnje koalicije bodo posamezni mandati pomembni, še posebej za stranke, ki so blizu volilnega praga.
V anketi so anketiranci tudi ocenili politike. Najvišjo povprečno oceno je prejela predsednica republike Nataša Pirc Musar s 3,1, sledita ji Matjaž Han in Urška Klakočar Zupančič s povprečno oceno 2,8. Predsednik vlade Robert Golob ima oceno 2,7, medtem ko so Janez Janša, Luka Mesec in drugi politiki ocenjeni z nižjimi ocenami.
Rezultati ankete potrjujejo, da se kampanja v zadnjih dneh pred volitvami zaostruje, razlike med največjima strankama pa ostajajo znotraj statistične napake. Končni razplet bo zato v veliki meri odvisen od volilne udeležbe.
Spletna uredništvo
