Bi lahko po več kot dveh desetletjih v Sloveniji znova kupovali alkohol na bencinskih servisih in v trgovinah sredi noči? Bi lahko odpadla prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih in celo prepoved kajenja v avtomobilu ob prisotnosti mladoletnikov? Prav ta vprašanja odpira delovni osnutek novega zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje. Dokument, ki ga je pridobil Radio Slovenija, namreč ne vsebuje več nekaterih ključnih omejitev, ki veljajo danes.
Minister za zdravje Tadej Ostrc miri, da gre zgolj za delovno gradivo in da zapisane možnosti niso stališče ministrstva. Toda odzivi so že ostri: stroka s področja javnega zdravja rahljanju nasprotuje, v Svobodi pa zahtevajo pojasnila, kdo je takšne predloge sploh spravil v dokument.
Pri zgodbi je treba že na začetku potegniti jasno ločnico. Slovenija še ni odpravila prepovedi nočne prodaje alkohola in tudi kajenje v zaprtih javnih prostorih ostaja prepovedano. Prav tako pred nami še ni končni predlog zakona, ki bi ga vlada že potrdila in poslala v državni zbor. Govorimo o delovnem osnutku, v katerem pa je vendarle dovolj konkretnih sprememb, da je sprožil burno razpravo.
Osnutek novega zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu naj bi nadomestil zakon o omejevanju porabe alkohola, odpira pa tudi možnost odprave oziroma nadomestitve zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Namen nove ureditve naj bi bil širši in bi poleg alkohola in tobaka povezoval različne ukrepe preventive ter spodbujanja telesnega in duševnega zdravja. Toda pozornost je pritegnilo predvsem tisto, česar v osnutku ni več.
Po 23 letih bi lahko izginila prepoved nočne prodaje alkohola
Ena najbolj odmevnih sprememb se nanaša na tako imenovani Kebrov zakon. Zakon o omejevanju porabe alkohola je bil sprejet leta 2003 in je med drugim prepovedal prodajo alkoholnih pijač v trgovinah in na bencinskih servisih med 21. in 7. uro.
Te omejitve v pridobljenem delovnem osnutku novega zakona ni. Prav tako v njem ni sedanje prepovedi prodaje žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Če bi bila takšna ureditev nekoč dejansko sprejeta v tej obliki, bi šlo za precejšen preobrat v slovenski alkoholni politiki.
Toda osnutek gre še korak dlje. Po poročanju medijev predvideva možnost prodaje in strežbe alkoholnih pijač na prireditvah v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kadar tam ne poteka pouk. Tudi ta določba je toliko bolj občutljiva, ker je dosedanja politika omejevanja alkohola temeljila prav na zmanjševanju njegove dostopnosti in izpostavljenosti otrok ter mladostnikov.
Še več vprašanj odpira del osnutka o kajenju
Podobno presenečenje prinaša delovno gradivo na področju tobaka. V njem ni prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, prav tako ne sedanje prepovedi kajenja na zemljiščih vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Izpuščena je tudi prepoved kajenja v vozilih ob prisotnosti osebe, mlajše od 18 let. Med ukrepi, ki jih v pridobljenem osnutku ni, je tudi prepoved značilnih arom v elektronskih cigaretah.
To seveda še ne pomeni, da bo v Sloveniji ponovno dovoljeno prižgati cigareto v gostinskem lokalu ali drugem zaprtem javnem prostoru. Za kaj takega bi bilo treba veljavno ureditev dejansko spremeniti. V tej fazi je bistveno predvsem vprašanje, zakaj tako pomembne in dolgoletne javnozdravstvene omejitve niso prenesene v delovno različico zakona, ki naj bi sedanjo ureditev nadomestil.
Ostrc: Zapis v dokumentu še ne pomeni, da ministrstvo predlog podpira
Minister za zdravje Tadej Ostrc skuša pomisleke umiriti. Pojasnil je, da gre za delovno gradivo, ki povzema različne predloge in pobude deležnikov ter še ni bilo ustrezno strokovno obravnavano. Po njegovih besedah to, da se neka možnost pojavi v delovnem dokumentu, še ne pomeni, da jo ministrstvo podpira ali da bo končala v predlogu zakona.
Ostrc poudarja, da želi ministrstvo različne pobude zbrati in jih nato strokovno pretresti v delovnih skupinah. Pri tem naj bi želeli predvsem poenotiti danes razpršene določbe ter bolje opredeliti cilje, odgovornosti in merljive kazalnike uspešnosti preventivnih ukrepov.
Vendar ostaja odprto pomembno vprašanje: od kod so prišli konkretni predlogi o odpravi oziroma rahljanju omejitev? Dnevnik poroča, da minister ni razkril avtorjev posameznih pobud. Dejal je, da danes ni enotnega pogleda na to, ali so ukrepi, sprejeti pred več kot dvema desetletjema, dosegli svoj namen in ali mu še vedno služijo, ter da želi pri presoji videti konkretne številke in metodologijo.
Številke pa trenutno kažejo manj alkohola in manj kadilcev
Prav aktualni podatki NIJZ so zato pomemben del razprave. Leta 2025 je registrirana poraba alkohola v Sloveniji znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let ali več. Leto prej je znašala 10,4 litra, kar pomeni padec za približno en liter oziroma skoraj deset odstotkov.
Največ čistega alkohola smo leta 2025 zaužili s pivom – 4,13 litra na prebivalca, sledilo je vino s 3,8 litra in žgane pijače z 1,5 litra. Znižanje skupne porabe v primerjavi z letom 2024 je bilo predvsem posledica manjše porabe vina in piva.
Pomembno pa je dodati, da enoletnega zmanjšanja ni mogoče avtomatično pripisati zgolj enemu zakonu ali posamezni prepovedi. Registrirana poraba alkohola med leti niha in je odvisna od več dejavnikov. Podatki kljub temu ne kažejo, da bi bila poraba alkohola v Sloveniji nepomemben javnozdravstveni problem.
Tudi kadilcev je manj
Podobno kažejo najnovejši podatki o kajenju. Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu za leto 2025 kaže, da se je delež rednih in občasnih kadilcev med prebivalci, starimi najmanj 15 let, med letoma 2019 in 2025 zmanjšal s 23,2 na 20,9 odstotka. Delež rednih kadilcev je leta 2025 znašal 15,9 odstotka.
NIJZ izboljšanje povezuje tudi s posodobitvami zakonodaje in uvedbo sodobnih ukrepov nadzora nad tobakom. Zato tam ne zagovarjajo rahljanja obstoječih omejitev. Zala Jeras z NIJZ je za POP TV opozorila, da bi bila liberalizacija sedanje ureditve korak nazaj. Stroka si želi prej dodatnih ukrepov, med njimi omejevanja števila prodajnih mest za tobačne izdelke.
NIJZ se zavzema tudi za zaostrovanje davčne politike pri tobačnih izdelkih. Ostrc odgovarja, da davčna politika ni v pristojnosti njegovega ministrstva in da bi bilo treba takšne ukrepe uskladiti medresorsko.
Svoboda udarila po lastnem ministru
Posebej zanimiv je politični odziv, saj kritik ni slišati samo iz opozicije. V poslanski skupini Svoboda so napovedali, da bodo nasprotovali vsakemu rahljanju ukrepov, za katere menijo, da dokazano varujejo javno zdravje. Njihovo sporočilo ministru je bilo ostro: zdravstvena politika po njihovem ne sme biti oblikovana po željah gospodarskih in interesnih skupin.
Šli so še dlje. V Svobodi so zapisali, da po njihovem očitno gre za primer »vračanja uslug« političnim botrom iz časa predvolilne kampanje, pri čemer so izrecno omenili Petrol. Dodali so, da pričakujejo, da bo Komisija za preprečevanje korupcije svoje delo temeljito opravila. Gre za politično trditev Svobode, ne za ugotovljeno dejstvo o nedovoljenem vplivanju, zato jo je treba tako tudi razumeti.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je ob tem spomnila, da od ministra pri svojem poslanskem vprašanju o morebitnem rahljanju omejitev ni dobila jasnega odgovora. Zdaj zahteva transparentnost glede tega, kdo pripravlja delovne različice, na čigavo pobudo so posamezni predlogi nastali, s katerimi deležniki so potekali pogovori in na katerih strokovnih podlagah temeljijo.
Septembra je Ostrc govoril drugače
Zgodba je dodatno zanimiva zaradi ministrovega odziva še pred nekaj tedni. Po poročanju STA je Ostrc sredi septembra ob vprašanju, ali ministrstvo pripravlja rahljanje alkoholne in tobačne zakonodaje, odgovoril, da ne ve, od kod takšne informacije. Zdaj pa je jasno, da delovne različice, v katerih nekaterih obstoječih omejitev ni, obstajajo.
To samo po sebi še ne dokazuje, da je minister takrat prikrival načrtovano liberalizacijo. Če gre za zbir različnih pobud deležnikov, kot zatrjuje zdaj, je mogoče, da dokument res ni predstavljal politične usmeritve ministrstva. Vendar pa prav zato postaja toliko pomembnejše vprašanje avtorstva posameznih predlogov in časovnice njihovega nastanka.
Če ministrstvo želi razpravo voditi kot strokovno prenovo preventive, bo moralo pojasniti tudi, zakaj so se v delovnem gradivu znašle možnosti, ki bi lahko bistveno spremenile več kot dve desetletji staro ureditev dostopnosti alkohola in dolgoletne omejitve kajenja.
Od preventivnega zakona do možnosti liberalizacije
Novi zakon sicer ni zamišljen samo kot zakon o alkoholu in cigaretah. Osnutek govori o izboljševanju telesnega in duševnega zdravja, učinkovitejši preventivi ter uvajanju digitalnih preventivnih storitev, s katerimi naj bi povečali dostopnost preventivnih programov in zdravstveno pismenost prebivalstva.
Toda prav zaradi širokega naslova zakona je toliko bolj pomembno, kaj se bo zgodilo z že obstoječimi varovalkami. Če novi zakon nadomesti stare predpise, mora biti jasno, katere omejitve se vanj prenesejo, katere spremenijo in katere odpadejo.
Za zdaj torej ne moremo zapisati, da se vračata nočna prodaja alkohola in kajenje v zaprtih prostorih. Lahko pa zanesljivo rečemo, da je ministrstvo v fazi priprave zakona, delovni osnutek pa nekaterih danes veljavnih prepovedi ne vsebuje. Prav tako je jasno, da stroka rahljanju nasprotuje in da se je proti njemu postavila celo poslanska skupina Svoboda.
Naslednji korak bo zato odločilen. Ko bodo pobude šle skozi strokovne delovne skupine in bo ministrstvo oblikovalo dejanski predlog zakona, bo vidno, ali so bile sporne možnosti zgolj del zbiranja idej – ali pa bo Slovenija po več kot dveh desetletjih res odprla vrata precej bolj liberalni ureditvi alkohola in tobaka.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
