Koprski zaliv, edino uradno sidrišče za tovorne ladje v slovenskem morju, postaja vse bolj obremenjen. Ladje se ne sidrajo le pred Koprom, temveč tudi pred Izolo in še dlje, čeprav ti kraji niso neposredno povezani z delovanjem Luke Koper. Lokalni prebivalci se sprašujejo, ali je celoten zaliv postal nekakšno “parkirišče” za velike tovorne ladje.
Kljub temu, da se meje pristanišča končajo z mejo koncesijskega območja, je vprašanje, ali so lokalne skupnosti imele besedo pri odločanju o tem?
Koprski zaliv
Koprski zaliv, z površino približno 18 km2, se razteza vzdolž slovenske obale od Debelega rtiča do Rta Madona pri Piranu. Povprečna globina je med 16 in 20 metri, največja globina pa doseže okoli 23 do 28 metrov. Prostorski načrt predvideva do 22 sidrnih točk, kar omogoča hkratno zasidranje več ladij. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pojasnjuje, da so bila sidrišča določena leta 2000, ko so Slovenija, Hrvaška in Italija podpisale Memorandum o uvedbi skupnega plovbnega sistema.
“V Pomorskem prostorskem planu Slovenije smo določili območja za pomorski promet, tudi območje sidrišča v Koprskem zalivu, skladno s shemo ločene plovbe, saj ima status mednarodne pogodbe,” pojasnjujejo pri MNVP.
Na Upravi RS za pomorstvo (URSP) poudarjajo, da so vse sidrne točke hkrati zasedene le izjemoma. V zadnjem desetletju je bilo največje število zasidranih ladij v enem dnevu 17, povprečno pa se na sidrišču nahaja okoli 5 ladij. Lani je v Koper prispelo 1.873 tovornih, 89 potniških in 7 vojaških ladij. Pristaniški kapitan Aleš Rotar pojasnjuje, da dežurni pristaniški nadzornik odredi točko sidranja glede na ugrez, velikost in nevarnost tovora na ladji.
“Ladje se zaradi ugrezov, velikosti in nevarnih tovorov ne smejo sidrati na nepravilno določenih območjih. VTS služba vrši stalni nadzor nad ladjami preko kamer, AIS in GPS signala ter vizualno iz nadzornega centra,” dodaja Rotar.
Zakaj se ladje sidrajo pred Izolo?
Sidrne točke so označene z oznakami A, B, C, T1–T4, medtem ko so območja E in T5–T9 opredeljena kot začasna sidrišča, ki so dovoljena izjemoma, kadar pride do zasedenosti vseh ostalih sidrnih točk. Ladje čakajo na prosti privez v Luki Koper, pogosto zaradi zasedenosti veza, predvsem pri kontejnerskih ladjah ali zaradi čakanja na tovor.
“Problem ni v kapaciteti pristanišča, ampak v prostih priveznih mestih za določen pretovor blaga,” pojasnjuje Rotar. “Zamude nastanejo zaradi vremenskih vplivov, na katere človek ne more vplivati.”
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pojasnjuje, da ladje v mirovanju povzročajo emisije predvsem zaradi obratovanja pomožnih motorjev. Najbolj problematični so izpusti dušikovih oksidov in finih delcev. Emisije ladij, ki pristajajo ali sidrajo v Luki Koper, niso vključene v slovensko nacionalno evidenco emisij toplogrednih plinov.
“Te emisije se poročajo ločeno in se pripišejo državi, v kateri je bilo ladijsko gorivo prodano,” pojasnjuje ARSO.
Ali se Koprski zaliv res spreminja v parkirišče za tovorne ladje? To vprašanje ostaja odprto, a jasno je, da se morajo lokalne skupnosti in pristojne institucije uskladiti glede prihodnosti tega pomembnega obalnega območja.
Spletno uredništvo Naša Primorska
