Ko se je ormoška bioplinarna znašla brez okoljevarstvenega dovoljenja, je sledila pot, ki jo je že dolgo napovedoval ormoški svetnik Matej Hebar. Sredi januarja je Ministrstvo za okolje odvzelo dovoljenje podjetju Adastra Energija, ki je v lasti angleškega podjetja.
Na odvzem je sledila tožba upravljalca na upravnem sodišču in predlog za odlog izvršitve odločbe. Kmalu zatem je bil sprožen še stečajni postopek podjetja. Hebar opozarja, da bi lahko bioplinarna v primeru uspešne tožbe ponovno obratovala.
Možnosti za ponovno delovanje
Matej Hebar verjame, da bo stečajni upravitelj nadaljeval upravni spor, saj je okoljevarstveno dovoljenje praktično edina vrednost podjetja. “Vrednost podjetja je kaplja v morje proti dolgovom, ki jih prikazujejo. Zato je v interesu stečajnega upravitelja, da ohrani dovoljenje,” je pojasnil Hebar.
Le v primeru, da odvzem postane pravnomočen, bi bioplinarna izgubila možnost obratovanja. “Stečajni upravitelj ne bo mogel ponuditi bioplinarne novemu najemniku,” je dodal Hebar. Iz preteklih izkušenj z bioplinarnami v okolici je jasno, da pogosto ista podjetja po stečaju prevzamejo obratovanje in po nekaj letih spet končajo v stečaju.
Zapletena poslovna mreža
Hebar, ki spremlja zgodbo ormoške bioplinarne od leta 2023, je začel raziskovati, potem ko so analize v okolju pokazale prisotnost težkih kovin in drugih nevarnih snovi. “Začel sem pregledovati javno dostopno dokumentacijo in poslovne izkaze podjetja,” je dejal Hebar.
Po njegovih ugotovitvah so na sedežu podjetja Adastra Energija registrirana štiri podjetja, nepremičnine pa so bile prenesene na povezano podjetje istega lastnika. “Od prenosa je vsako leto vidnih okoli pol milijona evrov čiste poslovne izgube,” je opozoril Hebar. Hkrati se pojavljajo terjatve in posojila na povezanih podjetjih.
Kazenska ovadba in preiskave
Hebar je vložil kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe družbe Adastra Energija in več povezanih družb zaradi suma kaznivih dejanj s področja okoljske in gospodarske kriminalitete. Ovadba temelji na ugotovitvah inšpekcijskih služb in javno dostopnih podatkov ter kaže na sistemsko ravnanje z izogibanjem okoljski zakonodaji.
Hebar namerava z vsebino kazenske ovadbe seznaniti tudi stečajnega upravitelja, saj verjame, da bi morali izpodbijati nekatere pravne posle. “Mislim, da smo lahko prepričani, da bomo na koncu davkoplačevalci tisti, ki bomo morali sanirati okoljsko škodo,” je zaključil Hebar.
Vpliv na lokalno skupnost
Ormoški svetnik verjame, da bi morebitno ponovno delovanje bioplinarne imelo pomemben vpliv na lokalno skupnost. Vse oči so zdaj uprte v pravne postopke, ki bodo določili prihodnost tega energetsko-okoljskega projekta.
Spletno uredništvo Toti Maribor
