Na treh izmed 1231 pokopališč v Sloveniji ni dovoljen klasičen pokop v krsti. Poleg tega kar 50 pokopališč ne ponuja novih mest za tradicionalne grobove, žarni pokop pa je povsod omogočen. To odkritje je sprožilo razpravo o diskriminaciji v zvezi s pokopi, kar so pred letošnjimi velikonočnimi prazniki izpostavili predstavniki največjih verskih skupnosti.
Predstavniki verskih skupnosti so na skupni novinarski konferenci pozvali vlado, Državni zbor in občine k odpravi diskriminacije pri pokopih. Po ugotovitvah upokojenega matematika Draga Čeparja iz leta 2023, nekatera pokopališča onemogočajo pokop v krsti, kar krši verske svoboščine.
Predstojnik katedre za osnovno bogoslovje in dialog s teološke fakultete, Mari Osredkar, je izpostavil, da je pokop v zemljo simbol vere in upanja vstajenja telesa.
“Pokopavanje teles umrlih izpostavlja visoko dostojanstvo človekovega telesa,” je dodal.
Različni verski pogledi
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, Nevzet Porić, je poudaril pomen dostojnega pokopa v islamski skupnosti.
“Vsaka družina mora imeti pravico izbrati način slovesa od pokojnika,”
je dejal, pri čemer je sežig trupla v islamu strogo prepovedan.
Superintendent Evangelijske binkoštne cerkve v Sloveniji Daniel Grabar je pojasnil, da se binkoštni verniki sami odločajo glede načina pokopa, vendar so nekateri do sežiga skeptični. Škof evangeličanske cerkve Leon Novak je dodal, da se s to problematiko še niso srečali, vendar je pomembno, da se reši za vse verske skupnosti.
Podpisniki skupne izjave
Skupno izjavo so podpisali škof Peter Štumpf za Katoliško cerkev, protojerej Aleksandar Obradović za Srbsko pravoslavno cerkev, protojerej Dimitar Gazinkovski za Makedonsko pravoslavno cerkev in Elie Rosen za Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov.
Omejitve pokopov v krsti na nekaterih slovenskih pokopališčih so sprožile številne razprave o verski svobodi. Kako se bo ta problematika reševala v prihodnosti, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo
