Država pripravlja 200 evrov za mlade: Kdo bo upravičen do kulturnega bona in za kaj ga bo lahko porabil?

0

Mladi, ki bodo prihodnje leto dopolnili 18 let, bi lahko od države prejeli kulturni bon v vrednosti 200 evrov. Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog zakona, s katerim želi mladim olajšati dostop do knjig, filmskih predstav, gledališč, muzejev, galerij in drugih kulturnih vsebin. Bon bi lahko uporabljali do dopolnjenega 20. leta starosti, država pa bi za njegovo uvedbo namenila približno 4,4 milijona evrov letno. Prvi upravičenci bi bili mladi, rojeni leta 2009, vendar bo moral predlog pred začetkom izvajanja prestati še zakonodajni postopek.

Polnoletnost bi lahko za prihodnje generacije mladih prinesla tudi novo ugodnost. Ministrstvo za kulturo je 17. novembra objavilo predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin, ki predvideva uvedbo posebnega kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Namenjen bi bil mladim ob dopolnjenem 18. letu starosti, pri čemer bi lahko denar porabili izključno za določene kulturne vsebine in storitve. Država želi s tem zmanjšati finančne ovire, zaradi katerih se mladi redkeje odločajo za obisk kulturnih dogodkov ali nakup knjig.

Predlog izhaja iz ocene, da je dostop do kulture pomemben del osebnega razvoja, vendar je za številne mlade povezan tudi s stroški, ki si jih ne morejo vedno privoščiti. Vstopnice za predstave, koncerti, filmske projekcije in nakupi knjig lahko predstavljajo precejšen izdatek, še posebej v obdobju, ko mladi zaključujejo srednješolsko izobraževanje, nadaljujejo študij ali šele vstopajo na trg dela. Ministrstvo zato predlaga namensko finančno podporo, ki ne bi bila vezana na družinske prihodke, temveč na starost in stalno prebivališče upravičenca.

Kdo bo dobil 200 evrov in koliko časa bo bon veljal?

Po predlogu zakona bi bili do kulturnega bona upravičeni vsi mladi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki v posameznem proračunskem letu dopolnijo 18 let. Če bo zakon sprejet in se bo začel uporabljati v predvidenem roku, bodo prvi upravičenci tisti, ki bodo polnoletnost dosegli v letu 2027. To pomeni generacijo, rojeno leta 2009, ne glede na to, ali so 18. rojstni dan praznovali že pred začetkom izvajanja ukrepa ali ga bodo šele pozneje.

Kulturni bon bi bil vreden 200 evrov, posameznik pa bi ga lahko porabil do dopolnjenega 20. leta starosti. Takšna ureditev mladim omogoča, da sredstev ne porabijo takoj, temveč jih razporedijo med različne kulturne dogodke in nakupe v daljšem obdobju. Bon ne bi bil prenosljiv, kar pomeni, da ga upravičenec ne bi mogel podariti ali prodati drugi osebi. Namenjen bi bil izključno njegovemu dostopu do kulturnih dobrin.

Pomembno je tudi, da ne bi šlo za nakazilo 200 evrov na osebni bančni račun. Predlog predvideva posebno dobroimetje, evidentirano v elektronskem sistemu, ki bi ga bilo mogoče uporabiti pri ponudnikih, vključenih v program. Zato mladi z bonom ne bi mogli prosto razpolagati kot z običajnim denarjem, temveč bi ga lahko unovčili samo za upravičene kulturne vsebine.

Od knjig in kina do gledališča, koncertov in umetniških del

Nabor kulturnih dobrin, za katere bi bilo mogoče porabiti bon, je razmeroma širok. Predlog med upravičene nakupe uvršča knjižne izdaje v slovenskem jeziku, filmske predstave v kinematografih, ki so vključeni v mrežo prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, oglede muzejskih in galerijskih zbirk ter obisk gledaliških, plesnih, glasbenih in drugih uprizoritvenih predstav. Mladi bi lahko sredstva namenili tudi nakupu likovnih del, s čimer želi država poleg obiskovanja kulturnih dogodkov spodbuditi zanimanje za umetniško ustvarjanje.

Pri filmskih predstavah velja pomembna omejitev. Kulturnega bona ne bi bilo mogoče samodejno uporabiti v katerikoli kinodvorani, temveč pri ponudnikih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in bodo vključeni v sistem. Med njimi bi lahko bili kinematografi Art kino mreže Slovenije, ki povezujejo prizorišča, namenjena predvsem kakovostnemu in umetniškemu filmu. Prav tako ne bo mogoče predpostavljati, da bodo bon sprejemali vsi muzeji, galerije, gledališča ali organizatorji koncertov, saj bo končen seznam ponudnikov določen v posebnem postopku.

Predlog izrecno omejuje tudi uporabo za izobraževalne potrebščine. To pomeni, da kulturni bon ni zamišljen kot nadomestilo za nakup šolskih potrebščin ali druge običajne stroške izobraževanja. Njegov osnovni namen je spodbujanje samostojnega vključevanja mladih v kulturno življenje, zato bo mogoče sredstva uporabiti samo za vsebine, ki jih bo dopuščala končna zakonska ureditev.

Posebna aplikacija e-BON: Kako bo potekalo plačevanje?

Za uporabo kulturnih bonov ministrstvo predvideva vzpostavitev elektronskega sistema e-BON. V njem bi bilo evidentirano dobroimetje posameznega upravičenca, sistem pa bi omogočal tudi spremljanje unovčevanja in porabe sredstev. Po napovedih ministrstva naj bi deloval podobno kot sistem subvencionirane študentske prehrane, pri katerem se upravičenost in koriščenje subvencij preverjata elektronsko.

Takšna rešitev naj bi zmanjšala administrativne postopke in omogočila preglednejše poslovanje tako za uporabnike kot za ponudnike kulturnih dobrin. Mladi bi lahko spremljali, koliko dobroimetja jim je še ostalo, ponudniki pa bi imeli urejen način evidentiranja in povračila vrednosti unovčenih bonov. Vendar bo treba pred začetkom izvajanja pripraviti ustrezno tehnično podporo, določiti podrobna pravila uporabe in zagotoviti vključitev kulturnih ustanov v sistem.

Ministrstvo bo moralo sprejeti tudi pravilnik, ki bo natančneje določil pogoje za sodelovanje ponudnikov ter način povračila denarja. Šele nato bo mogoče dokončno vedeti, v katerih knjigarnah, kinodvoranah, gledališčih, muzejih in drugih ustanovah bo kulturni bon dejansko mogoče uporabiti. Zato seznam vseh sodelujočih ponudnikov trenutno še ni določen.

Za približno 22.000 mladih skoraj 4,4 milijona evrov

Ministrstvo za kulturo ocenjuje, da bo za izvedbo ukrepa v letu 2027 potrebnih približno 4,37 milijona evrov, v letu 2028 pa okoli 4,4 milijona evrov. Predvidena sredstva naj bi zadostovala za približno 22.000 mladih, kolikor jih po ocenah ministrstva vsako leto doseže polnoletnost. Pri vrednosti 200 evrov na posameznika gre za pomembno proračunsko obveznost, ki pa naj bi bila po pojasnilih ministrstva že upoštevana pri načrtovanju prihodnjih državnih izdatkov.

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je za Delo pojasnila, da so bila sredstva za izvajanje ukrepa zagotovljena s spremembo proračuna za leto 2027. Poudarila je, da želi država kulturni bon urediti kot trajnejšo obliko podpore mladim, ne zgolj kot enkraten ukrep. Ministrstvo pri tem pričakuje dvojni učinek: večjo dostopnost kulturnih vsebin za mlade in dodatno povpraševanje po kulturnih storitvah, ki bi lahko koristilo tudi ustvarjalcem in organizatorjem kulturnih dogodkov.

Vprašanje financiranja je pomembno tudi zaradi letošnjih zapletov pri zagotavljanju denarja za kulturne programe. Ministrstvo se je v letu 2026 soočalo s kritikami zaradi napovedanega zadrževanja oziroma zmanjševanja financiranja nekaterih projektov, nato pa je z rebalansom pridobilo dodatna sredstva. Predstavniki kulturnega sektorja so zato opozarjali na pomen stabilnega financiranja že obstoječih dejavnosti. Ministrstvo ob uvedbi kulturnega bona poudarja, da gre za namensko načrtovana sredstva, medtem ko bo dejanski učinek na kulturni proračun mogoče presojati tudi ob sprejemanju in izvajanju prihodnjih finančnih načrtov.

Podoben predlog je vložila že Svoboda, vendar ni dobil podpore

Kulturni bon ni povsem nova zamisel v slovenski politiki. Opozicijska poslanska skupina Gibanje Svoboda je že poleti vložila predlog zakona, ki je prav tako predvideval podporo mladim pri dostopu do kulturnih dobrin. Njihova ureditev je bila nekoliko širša, saj je predvidevala upravičence v starosti od 16 do 21 let. Predlog je oktobra obravnaval parlamentarni odbor za kulturo, vendar ni dobil zadostne podpore za nadaljnji zakonodajni postopek.

Ministrica Ignacija Fridl Jarc je ob obravnavi predloga poudarila, da vlada uvedbo kulturnega bona podpira, vendar želi pripraviti lastno sistemsko ureditev. Zdaj objavljeni predlog se tako osredotoča na mlade ob dopolnjenem 18. letu starosti in predvideva, da bi pravica veljala tudi za prihodnje generacije. Če bo zakon sprejet, bi kulturni bon postal del rednih ukrepov kulturne politike, ne pa zgolj začasna pomoč posamezni starostni skupini.

Ob tem se odpira tudi vprašanje, ali bo finančna podpora sama po sebi zadostovala za večjo kulturno udeležbo mladih. V društvu Asociacija, ki povezuje nevladne organizacije in posameznike na področju kulture, uvedbo kulturnega bona načeloma podpirajo, vendar opozarjajo, da bo njegov učinek odvisen od dostopnosti in raznolikosti kulturne ponudbe. Če v posameznem kraju ni ustreznih dogodkov, če so kulturna prizorišča slabo prometno dostopna ali če mladi zanje sploh ne vedo, dodatna sredstva ne bodo samodejno odpravila vseh ovir.

Kako so se kulturni boni obnesli v drugih evropskih državah?

Podobne oblike finančne podpore mladim že poznajo nekatere evropske države. Hrvaška je letos uvedla kulturno izkaznico Kooltura, s katero lahko mladi ob dopolnjenem 18. letu starosti prejmejo 100 evrov za kulturne vsebine. Namen ukrepa je spodbuditi zanimanje za knjige, umetnost in kulturne dogodke ter mladim olajšati prve samostojne odločitve o obiskovanju kulturnih ustanov.

Za podobne rešitve so se odločile tudi Nemčija, Francija, Italija in Španija, čeprav se njihovi sistemi razlikujejo po višini podpore, starostnih pogojih in naboru upravičenih nakupov. Nemčija je na primer leta 2023 uvedla program KulturPass z začetno vrednostjo 200 evrov, leto pozneje pa je znesek znižala na 100 evrov. Takšne izkušnje kažejo, da je mogoče kulturne bone oblikovati na različne načine in jih prilagajati glede na finančne možnosti države ter rezultate izvajanja.

Slovensko ministrstvo se pri pripravi nove ureditve sklicuje tudi na izkušnje s kulturnimi boni iz obdobja epidemije covida-19. Po besedah ministrice Fridl Jarc so takratni ukrepi prispevali k večji prodaji knjig in okrevanju kulturnega sektorja po pandemiji. Nova ureditev pa bi bila drugačna predvsem zato, ker bi bila namenjena posebej določeni starostni skupini in bi postala trajnejši instrument spodbujanja kulturne udeležbe.

Kdaj bi lahko mladi začeli uporabljati bone?

Predlog zakona je trenutno v postopku sprejemanja, zato kulturni bon še ni veljavna pravica. Ministrstvo načrtuje začetek izvajanja v drugi polovici leta 2027, vendar bo dejanski datum odvisen od poteka zakonodajnega postopka, sprejetja podzakonskih pravil in vzpostavitve elektronskega sistema. O predlogu morata odločiti še vlada in državni zbor, zato se lahko posamezne določbe med postopkom tudi spremenijo.

Za mlade, ki bodo leta 2027 dopolnili 18 let, je najpomembnejše, da bodo po predlagani ureditvi med upravičenci tudi tisti, ki bodo polnoletnost dosegli pred začetkom izvajanja zakona. Obenem bo treba spremljati objavo pravilnika in razpisa za ponudnike, saj bosta prav ta določila, kje in kako bo mogoče 200 evrov dejansko porabiti.

Če bo predlog sprejet, bodo mladi ob polnoletnosti poleg novih pravic in odgovornosti dobili še možnost, da del svojih prvih odraslih let namenijo raziskovanju kulture. Za nekoga bo to pomenilo nakup knjig, za drugega obisk gledališča, koncerta ali galerije, za marsikoga pa morda tudi prvo samostojno srečanje z umetnostjo, za katero se sicer zaradi stroškov ne bi odločil.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana