Primer groženj brežiškemu sodniku Almirju Kurspahiću, ki je novembra 2024 pretresel slovensko pravosodje, dobiva novo nadaljevanje. Državni tožilec Mitja Gregorc se je pritožil zoper sodbo, s katero je bil Jernej Hribšek aprila letos obsojen na šest let in pet mesecev zapora, ter višjemu sodišču predlagal precej strožjo kazen – devet let in deset mesecev.
Tožilstvo meni, da prvostopenjsko sodišče ni ustrezno ovrednotilo resnosti groženj, ki so bile izrečene v času, ko je neznanec požgal sodnikovo novozgrajeno hišo.
Obramba na drugi strani zahteva oprostitev in opozarja na domnevne pomanjkljivosti pri dokazovanju avtorstva elektronskih sporočil. Obe strani sta vložili pritožbo, zato sodba še ni pravnomočna.
Tožilstvo zahteva občutno strožjo kazen
Državni tožilec Mitja Gregorc meni, da je kazen šestih let in petih mesecev zapora, ki jo je ljubljansko okrožno sodišče aprila izreklo Jerneju Hribšku, prenizka glede na težo njegovih dejanj. Kot je v soboto poročal Dnevnik, je tožilec v pritožbi višjemu sodišču predlagal zvišanje enotne zaporne kazni na devet let in deset mesecev.
Hribšek je bil 14. aprila letos na prvi stopnji spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj, povezanih z grozilnimi in maščevalnimi elektronskimi sporočili, namenjenimi predsedniku Okrajnega sodišča v Brežicah in kazenskemu sodniku Almirju Kurspahiću. Sodišče mu je za preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi določilo tri leta in šest mesecev zapora, za oviranje pravosodnih in drugih državnih organov pa tri leta zapora. Nato je izreklo enotno kazen šestih let in petih mesecev.
Tožilstvo je že ob zaključku glavne obravnave predlagalo strožjo kazen. Gregorc je zahteval po pet let zapora za vsako od obeh kaznivih dejanj oziroma enotno kazen devetih let in desetih mesecev. Po izreku sodbe je napovedal pritožbo, zdaj pa je svojo zahtevo tudi utemeljil.
Po poročanju Dnevnika je tožilec posebej izpostavil, da mora kaznovanje napadov na predstavnike pravosodja odražati resnost takšnih dejanj. V pritožbi je opozoril, da preblaga kazen po njegovem mnenju ne daje ustreznega sporočila o zaščiti sodnikov in neodvisnosti sodne veje oblasti.
Njegovo stališče temelji tudi na prepričanju, da grožnje niso bile usmerjene zgolj proti posamezniku, temveč so bile povezane z njegovim opravljanjem sodniške funkcije. Prav ta okoliščina daje primeru širšo razsežnost, saj se odpira vprašanje zaščite ljudi, ki morajo pri svojem delu odločati tudi v sporih in postopkih z osebami, nezadovoljnimi z njihovimi odločitvami.
Požig novozgrajene hiše in prvo grozilno sporočilo
Začetek zgodbe sega v 7. november 2024. Tistega jutra je neznani storilec zanetil požar na novozgrajeni stanovanjski hiši sodnika Kurspahića. Sodnik se z družino v hišo še ni vselil, vendar so se na selitev že pripravljali. Požar je povzročil veliko škodo, dogodek pa je zaradi sodnikovega poklica in okoliščin sprožil resne varnostne pomisleke.
Zaradi požiga so pristojni odredili varovanje sodnika in njegove družine. Istega dne zvečer je na elektronski naslov Policijske postaje Brežice prispelo prvo sporočilo z žaljivo in grozilno vsebino, povezano s sodnikom. V naslednjih dobrih dveh tednih so sledila nova sporočila, skupno jih je bilo 25.
Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča so bila sporočila namenjena ustrahovanju in maščevanju sodniku. Del vsebine je bil izrazito žaljiv, nekatera sporočila pa so vsebovala tudi ksenofobne navedbe, usmerjene proti sodnikovemu poreklu. Pošiljanje je trajalo od 7. do 24. novembra 2024.
Pri tem je treba jasno ločiti dve kazenski zadevi. Kdo je požgal Kurspahićevo hišo, še ni ugotovljeno. Hribšek je bil obsojen zaradi grozilnih sporočil, ne zaradi požiga. Časovna povezanost obeh dogodkov je bila pomembna pri presoji resnosti groženj in njihovega vpliva na sodnika, ne pomeni pa dokaza, da je isti človek odgovoren za obe dejanji.
Sodnik je bil zaradi požara in sporočil postavljen v položaj, v katerem je moral poleg opravljanja službenih nalog razmišljati tudi o varnosti svojih najbližjih. To je bila ena od okoliščin, ki jih je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri odločanju o kazni.
Sodnik je razmišljal celo o nadaljevanju svoje poklicne poti
Na aprilski razglasitvi sodbe je predsednica senata Irena Škulj Gradišar poudarila, da so bile grožnje zelo resne. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je sodišče ugotovilo, da so pri Kurspahiću povzročile občutek ogroženosti, vplivale pa so tudi na njegovo razmišljanje o nadaljnjem opravljanju sodniškega poklica.
Takšna posledica je posebej pomembna pri presoji dejanj, usmerjenih proti sodnikom. Ti morajo svoje odločitve sprejemati neodvisno, na podlagi zakona in dokazov, ne glede na to, ali se stranke z njihovimi odločitvami strinjajo. Če se zaradi groženj začnejo spraševati o lastni varnosti in varnosti družine, lahko pritisk preseže osebno stisko posameznika.
Kurspahić je med sojenjem opisal občutek neposredne ogroženosti. Po poročanju Slovenskih novic je povedal, da je moral biti zaradi dogajanja pozoren na svoje gibanje in vsakodnevne odločitve. Obenem je poudaril, da se pritiskom ne namerava ukloniti.
Tožilec Gregorc je v pritožbi posebej opozoril na posledice, ki so jih imela sporočila za sodnika. Po njegovem mnenju bi moralo prvostopenjsko sodišče pri odmeri kazni še izraziteje upoštevati, da je bil oškodovanec zaradi ravnanja obsojenega močno prizadet.
Poudaril je tudi, da Hribšek po njegovi oceni ni pokazal iskrenega obžalovanja in se sodniku ni opravičil. Tožilstvo zato meni, da je potrebna strožja kazen, ki bi ustrezneje odražala tako težo kaznivih dejanj kot okoliščine njihove storitve.
Sodnik ga je pred leti že obsodil zaradi nasilništva
Pomemben del ozadja primera je tudi pretekli sodni postopek, v katerem je Kurspahić odločal o Hribškovi kazenski odgovornosti. Leta 2021 ga je obsodil zaradi nasilništva nad lastno materjo in mu izrekel pogojno zaporno kazen petih mesecev s triletno preizkusno dobo. Odredil mu je tudi ambulantno psihiatrično zdravljenje.
Prav to preteklo sodno odločitev je tožilstvo povezovalo z motivom maščevanja. Po njegovi oceni so bila poznejša grozilna sporočila namenjena sodniku zaradi njegovega uradnega dela in odločitve v prejšnjem postopku.
Hribšek je med sojenjem takšno razlago zavračal. Trdil je, da sodniku ni imel razloga zameriti, saj mu je ta izrekel pogojno kazen in ga ni poslal v zapor. Poudarjal je, da mu je bil zaradi takšne odločitve celo hvaležen.
Prvostopenjsko sodišče njegovemu zagovoru ni sledilo. Pri odločanju je upoštevalo tudi njegove predhodne obsodbe za nasilna dejanja. Po poročanju STA je sodnica ob razglasitvi sodbe opozorila, da je bil Hribšek v preteklosti že trikrat obsojen in da je sodišče ocenilo tudi verjetnost ponavljanja podobnih dejanj.
Vendar se zagovor in presoja tožilstva ne razlikujeta le glede motiva. Ena ključnih spornih točk je tudi vprašanje, ali je bilo avtorstvo elektronskih sporočil dokazano z zadostno stopnjo gotovosti.
Obramba opozarja na podatke mobilnega operaterja
Hribškov zagovornik Peter Možina se je prav tako pritožil na prvostopenjsko sodbo, vendar iz povsem drugačnih razlogov kot tožilstvo. Medtem ko Gregorc zahteva višjo kazen, obramba vztraja, da bi moral biti Hribšek oproščen.
Osrednji argument obrambe se nanaša na tehnične dokaze. Po poročanju Dnevnika zagovornik opozarja na podatke mobilnega operaterja A1, iz katerih naj bi izhajalo, da telefon v času pošiljanja večine spornih sporočil ni bil povezan z mobilnim omrežjem.
Možina meni, da se prvostopenjska sodba do teh podatkov ni ustrezno opredelila. Po njegovem stališču dokazni postopek ni z zadostno gotovostjo potrdil, da so bila elektronska sporočila poslana prav z zaseženega telefona, ki ga je policija povezala s Hribškom.
Obramba je predlagala tudi imenovanje izvedenca telekomunikacijske stroke, ki bi lahko podrobneje preveril tehnične okoliščine pošiljanja sporočil. Sodišče takšnega izvedenca ni postavilo, kar zagovornik izpostavlja kot eno od pomanjkljivosti postopka.
To vprašanje bo pomembno pri odločanju višjega sodišča. Podatki o povezavi telefona z mobilnim omrežjem so lahko del dokazne presoje, vendar sami po sebi ne dajejo nujno odgovora na vsa vprašanja o uporabi elektronskih računov in internetnih povezav. Za končno presojo je pomembno, kako so bili posamezni tehnični podatki povezani z drugimi izvedenimi dokazi.
Obramba zato zahteva ponovno presojo dokazov in vztraja, da obsodilna sodba ne bi smela obstati.
Najprej je pošiljanje sporočil priznal, pozneje zanikal
Ena najbolj izpostavljenih okoliščin postopka je bilo spreminjanje Hribškovih izjav. Po poročanju Dnevnika je na policiji sprva priznal, da je pošiljal sporočila sodniku. Pojasnjeval je, da je v elektronsko obliko prenesel govorice, ki jih je slišal med ljudmi, hkrati pa zatrjeval, da proti sodniku osebno nima ničesar.
Tudi v sodni preiskavi je po navedbah časnika potrdil, da je prek telefona pošiljal neprimerna sporočila. Na glavni obravnavi je sprva izražal obžalovanje, pozneje pa začel zatrjevati, da ni dokazano, da je bil sporni telefon njegov oziroma da je bil uporabljen za pošiljanje sporočil.
Hribšek je med sojenjem trdil tudi, da bi se lahko nekdo drug prek mobilne dostopne točke povezal z njegovimi elektronskimi napravami. Obramba je zato izpostavljala potrebo po dodatni tehnični preveritvi.
Tožilstvo je spreminjanje izjav ocenilo drugače. Gregorc je v pritožbi navedel, da je šlo po njegovem mnenju za manipulativno ravnanje in poskus zavlačevanja postopka. Menil je, da je obsojeni s sklicevanjem na tehnična vprašanja poskušal ustvariti dvom o dokazih in izkoristiti zahtevnost njihove presoje.
Takšna ocena je stališče tožilstva, ki ga mora višje sodišče presoditi skupaj z ugovori obrambe. Dejstvo, da je obtoženec med postopkom spreminjal izjave, je lahko pomembno za presojo njegove verodostojnosti, vendar mora biti odločitev o krivdi še vedno utemeljena na celotnem dokaznem gradivu.
Zoper Hribška poteka še postopek zaradi domnevnega zalezovanja matere
Primer groženj sodniku ni edini kazenski postopek, s katerim se Hribšek sooča. Kot je Dnevnik poročal 23. oktobra, se je zoper njega začel tudi postopek zaradi očitanega zalezovanja lastne matere.
Po navedbah tožilstva naj bi ji pošiljal elektronska in kratka telefonska sporočila, zaradi katerih naj bi bila prestrašena. Hribšek krivde na predobravnavnem naroku ni priznal in je opozoril na domnevne napake ter nejasnosti v obtožnem predlogu.
V tem postopku je predlagal pridobitev dodatnih podatkov o elektronskih komunikacijah, med drugim podatkov o prijavah v elektronski račun. Tudi pri teh očitkih je zagovarjal stališče, da je treba natančno preveriti, kdo je sporna sporočila dejansko pošiljal.
Gre za ločen kazenski postopek, v katerem obtožbe še niso dokazane s pravnomočno sodbo. Zato jih ni mogoče obravnavati kot že ugotovljena kazniva dejanja.
Povezava med postopkoma je pomembna predvsem zaradi širšega ozadja spornih elektronskih sporočil in Hribškovih zagovorov. O njegovi odgovornosti v vsakem posameznem postopku pa mora sodišče odločiti na podlagi dokazov, ki se nanašajo na konkretne očitke.
Kaj bo presojalo višje sodišče?
Višje sodišče bo moralo obravnavati pritožbi obeh strani, ki zahtevata povsem različna izida. Tožilstvo želi zvišanje kazni za tri leta in pet mesecev, obramba pa oprostilno sodbo.
Pri tem ne bo šlo samo za vprašanje, ali je bila kazen prestroga ali premila. Obramba namreč izpodbija tudi dokazne zaključke prvostopenjskega sodišča, zato bo pomembna presoja, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bila sodba ustrezno obrazložena.
Višje sodišče lahko glede na ugotovljene okoliščine prvostopenjsko sodbo potrdi, spremeni ali razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Kakšna bo njegova odločitev, za zdaj ni znano.
Do pravnomočne odločitve ostaja Hribšek nepravnomočno obsojen. To pomeni, da je prvostopenjsko sodišče že odločilo o njegovi krivdi in kazni, vendar se lahko izid postopka zaradi vloženih pritožb še spremeni.
Primer je posebej občutljiv tudi zaradi nerešenega požiga sodnikove hiše. Ta dogodek je močno zaznamoval okoliščine groženj, vendar odgovornost za požar ostaja ločeno in odprto vprašanje.
Primer, ki odpira vprašanje varnosti sodnikov
Grožnje sodnikom niso zgolj osebni spor med posameznikom in predstavnikom pravosodja. Kadar so povezane z opravljanjem sodniške funkcije, lahko posegajo v pogoje, v katerih sodišča odločajo neodvisno in brez nedovoljenih pritiskov.
V obravnavanem primeru je bila nevarnost za sodnika še posebej občutna zaradi požiga njegovega bodočega doma. Čeprav povezava med požarom in avtorstvom sporočil ni bila ugotovljena kot odgovornost iste osebe, je časovno sosledje dogodkov pomembno vplivalo na občutek ogroženosti sodnika in njegove družine.
Tožilstvo zato vztraja, da mora biti kazen za takšno ravnanje stroga. Obramba pa opozarja na drugo temeljno načelo kazenskega prava: da mora biti krivda dokazana z zadostno gotovostjo in da morajo biti morebitni dvomi v dokaznem postopku ustrezno razjasnjeni.
Prav med tema dvema vprašanjema – zaščito sodstva pred grožnjami in zagotavljanjem poštenega kazenskega postopka – bo moralo višje sodišče presoditi vloženi pritožbi.
Jernej Hribšek je bil aprila nepravnomočno obsojen na šest let in pet mesecev zapora, tožilstvo pa zdaj zahteva skoraj desetletno kazen. Obramba vztraja pri oprostitvi. Dokler višje sodišče ne odloči, ostaja odprto tako vprašanje dokončne kazenske odgovornosti za grozilna sporočila kot vprašanje, ali bo prvostopenjska kazen obstala. Požig sodnikove hiše pa ostaja ločena, še nerazrešena preiskava.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
