Ameriški vplivnež Justus Reid, ki je zaslovel s kupovanjem in prenavljanjem zapuščenih nepremičnin v Hrvaškem Zagorju, je znova presenetil svoje sledilce. Tokrat je pokazal, kako je star bunker, za katerega je junija odštel vsega 8.000 evrov, spremenil v svoj začasni dom. Toda na videz ugoden nakup se je izkazal za precej dražjega, kot bi pričakovali.
V prenovo je po lastnih besedah vložil že približno 40.000 evrov, čeprav so mu pomagali sponzorji in domačini. Medtem ko v bunkerju že prebiva, se še vedno spopada z negotovo usodo prve hiše, ki jo je kupil za 5.000 evrov in vanjo vložil več deset tisoč evrov. Zaradi neurejene dokumentacije ji namreč grozi rušenje.
Iz zapuščenega bunkerja nastaja dom, kakršnega si marsikdo ne bi predstavljal
Ko je Justus Reid junija letos v Hrvaškem Zagorju kupil bunker za 8.000 evrov, si je zastavil precej nenavaden cilj. Prostor, ki na prvi pogled ni bil videti primeren za udobno bivanje, je želel preurediti v dom, kjer bi lahko živel med nadaljevanjem svojih drugih nepremičninskih projektov.
Po več mesecih dela je na družbenih omrežjih razkril rezultate prenove. Notranjost bunkerja je zdaj urejena, v njej pa sta nastali spalnica in kopalnica. V osrednjem prostoru je postavil tudi stopnišče, ki bo nekoč vodilo v zgornje nadstropje. Tega za zdaj še ni, saj mora najprej pridobiti ustrezna dovoljenja za nadzidavo.
Načrti so precej ambiciozni. V prihodnjem nadstropju želi urediti kuhinjo in dnevno sobo, s čimer bi bunker postal funkcionalnejši stanovanjski prostor. Pred njim so tudi dela na fasadi in strehi, zato projekt še zdaleč ni zaključen.
Kljub temu je Reid v bunkerju že našel svoj novi začasni dom. Po poročanju hrvaškega Indexa in Večernjega lista je prav tja preselil svoje življenje, medtem ko poskuša rešiti pravne zaplete, povezane z drugo nepremičnino.
Nakup za 8.000 evrov, prenova za petkrat toliko
Največ pozornosti je pritegnil znesek, ki ga je Reid doslej porabil za prenovo. Čeprav je bunker kupil razmeroma poceni, je za njegovo ureditev po lastni oceni namenil približno 40.000 evrov. To pomeni, da je v nakup in dosedanjo obnovo skupaj vložil okoli 48.000 evrov.
Del stroškov so mu pomagali pokriti sponzorji, ki so prispevali opremo in druge izdelke. Med drugim je prejel posteljo, ki se zloži v steno, in garderobno omaro. Vendar pomoč ni pomenila, da bi se lahko izognil velikim izdatkom za gradbeni material, napeljave, opremo in izvedbo del.
Samo stopnišče, ki bo povezovalo obstoječi prostor s prihodnjim nadstropjem, ga je po njegovih navedbah stalo 2.700 evrov. Dodatnih približno 9.000 evrov je porabil za material in druge stroške, ki jih ni pokrila sponzorska pomoč.
Med prenovo se je moral spopasti tudi s praktičnimi težavami, ki jih pri običajnem nakupu že urejenega stanovanja marsikdo sploh ne opazi. Ena od njih je bila odvajanje vode. Pri reševanju težave mu je pomagal sosed Vedran, ki je namestil črpalko, s katero so uredili delovanje sistema.
Reid je na družbenih omrežjih priznal, da se s podobnim izzivom prej še ni srečal. Toda prav reševanje takšnih težav je postalo eden od razlogov, da njegovo delo spremlja veliko ljudi.
V bunkerju bo preživel zimo, a kuhinje še nima
Čeprav prenova še ni končana, Reid pravi, da v bunkerju živi že nekaj tednov in da je z dosedanjim rezultatom zadovoljen. Za zdaj mu manjkata predvsem kuhinja in dnevni prostor, ki ju namerava urediti v prihodnji nadzidavi.
V enem od videoposnetkov je pojasnil, da namerava v bunkerju preživeti zimo. Trenutno je to njegova najprimernejša rešitev, saj se zaradi neurejenega pravnega statusa prve hiše ne more preseliti tja, kot je sprva načrtoval.
Za nadaljevanje del potrebuje dovoljenje za nadzidavo. Dokler ga ne pridobi, lahko ureja obstoječe prostore in pripravlja načrte za naslednjo fazo. Kdaj bo gradnja zgornjega nadstropja dejansko stekla, še ni znano.
Njegova zgodba je zanimiva tudi zato, ker kaže, koliko dela se skriva za privlačnimi videoposnetki prenov na družbenih omrežjih. Končni posnetki pogosto pokažejo lepo urejene prostore, precej manj pa razkrijejo o zapletih z dokumentacijo, komunalnimi priključki, gradbenimi dovoljenji in nepričakovanimi stroški.
Prvo hišo kupil za 5.000 evrov, vanjo pa vložil okoli 70.000 evrov
Reidova zgodba na Hrvaškem se je začela z nakupom stare hiše v Zagorju, za katero je odštel samo 5.000 evrov. Njegovi posnetki obnove so hitro pritegnili pozornost, saj je ob pomoči domačinov in sponzorjev zanemarjen objekt postopoma spreminjal v urejeno bivališče.
Po poročanju hrvaških medijev je v prenovo vložil približno 70.000 evrov. Uredil je notranje prostore, podstrešje, teraso in zunanjo kuhinjo. Projekt je postal prepoznaven predvsem zaradi njegovega navdušenja nad življenjem v Zagorju in sodelovanja z lokalnimi prebivalci.
Toda ko je bilo za njim že ogromno dela, je naletel na težavo, ki je ni pričakoval. Izkazalo se je, da hiša nima urejenega pravnega statusa oziroma ustrezne dokumentacije, zaradi česar se je znašla pod grožnjo odstranitve.
Avgusta je na družbenih omrežjih pojasnil, zakaj že nekaj časa ne objavlja novih posnetkov hiše. Dejal je, da jo poskuša rešiti pred rušenjem, saj ob nakupu ni vedel, da bi lahko imela tako resne težave z legalizacijo.
Po njegovih besedah je objekt star več kot 40 let, podobne težave z dokumentacijo pa naj bi imele tudi druge stavbe v isti vasi. Reid trdi, da je bil med lastniki, ki jih pozna, edini, ki je prejel uradno obvestilo v zvezi z odstranitvijo.
Zaradi papirjev ne more urediti niti prebivališča
Zapleti s prvo hišo niso omejeni zgolj na vprašanje, ali bo stavba obstala. Reid je pojasnil, da zaradi neurejenega statusa nepremičnine ne more pridobiti ustreznega uradnega naslova, ki ga potrebuje za prijavo prebivališča in urejanje svojega bivanja na Hrvaškem.
To mu je povzročilo dodatne administrativne težave, čeprav je v državi že vložil precej denarja in časa. Zato se je odločil za nakup drugih nepremičnin v isti vasi, med katerimi je tudi bunker, v katerem zdaj prebiva.
Upanje polaga v spremembe hrvaških predpisov o legalizaciji nezakonito zgrajenih objektov. Po njegovih navedbah bi mu nove možnosti urejanja statusa starejših stavb lahko pomagale rešiti prvo hišo. Dokumentacijo je že predložil pristojnim organom in čaka na odločitev.
Toda pravni izid še ni znan. Morebitna legalizacija je odvisna od izpolnjevanja predpisanih pogojev in odločitve pristojnih služb, zato ni mogoče vnaprej trditi, da bo njegova hiša zagotovo ohranjena.
Reid kljub negotovosti vztraja, da se ne namerava predati. Sledilcem je sporočil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da uredi dokumentacijo in reši nepremičnino, v katero je vložil toliko truda.
Pri sedmi nepremičnini naletel na azbest, zdaj ima že osmo
Njegova nepremičninska zgodba se pri bunkerju in prvi hiši še zdaleč ne konča. V začetku novembra je razkril, da je v Hrvaškem Zagorju kupil že osmo nepremičnino. Vse se nahajajo v isti vasi oziroma na zelo majhnem območju, kar mu omogoča, da projekte spremlja in obnavlja enega za drugim.
Med njegovimi nakupi so različni manjši objekti, od koče in barake do stolpa ter vinske hiše. Cene so bile razmeroma nizke, vendar se je pri več objektih pokazalo, da začetni nakup predstavlja le manjši del dejanskih stroškov.
Posebej neprijetno presenečenje ga je čakalo pri sedmi nepremičnini, za katero je odštel 25.000 evrov. Med obnovo je odkril azbestne plošče. Po preučitvi možnosti sanacije se je odločil, da bo objekt porušil.
Azbest je nevaren predvsem takrat, ko se pri poškodovanju ali odstranjevanju materialov njegova vlakna sproščajo v zrak in jih ljudje vdihavajo. Zato odstranjevanje takšnih materialov zahteva ustrezne zaščitne postopke in strokovno ravnanje. Sama prisotnost azbestnih plošč sicer še ne pomeni, da je rušenje celotne stavbe vedno edina možnost, vendar se je Reid po lastnih besedah v konkretnem primeru odločil prav za to.
Pri osmi nepremičnini upa na manj zapletov. Gre za manjšo hišo na vzpetini, za katero trdi, da ima urejeno dokumentacijo. V njej je našel tudi staro uokvirjeno fotografijo Josipa Broza Tita, kar je med njegovimi sledilci sprožilo dodatno zanimanje.
Ob nakupu se je pošalil, da ima očitno težavo, saj ne more nehati kupovati poceni zapuščenih hiš. Hkrati je napovedal, da se bo zdaj osredotočil na obnovo objektov, ki jih že ima.
Njegova zgodba razkriva tudi pasti poceni nepremičnin
Na prvi pogled je nakup hiše za 5.000 evrov ali bunkerja za 8.000 evrov videti kot izjemna priložnost. Toda Reidove izkušnje kažejo, kako hitro lahko stroški prenove presežejo začetno kupnino in kako resne posledice imajo lahko neurejena gradbena dokumentacija, dotrajane napeljave ali nevarni gradbeni materiali.
Pri bunkerju je dosedanja obnova stala približno petkrat toliko kot nakup. Pri prvi hiši so bila vlaganja še precej večja, njen pravni status pa kljub temu ostaja negotov. Ob tem so pomembni tudi stroški in čas, potrebni za pridobivanje dovoljenj, priključevanje na komunalno infrastrukturo ter morebitno legalizacijo.
Takšni primeri so opozorilo vsem, ki razmišljajo o nakupu starejših ali zapuščenih nepremičnin. Pred podpisom pogodbe je smiselno preveriti zemljiškoknjižno stanje, gradbena in uporabna dovoljenja, evidentiranje stavbe ter morebitne omejitve za obnovo ali nadzidavo. Nizka nakupna cena sama po sebi še ne pomeni ugodne naložbe.
Za Reida pa je prav nepredvidljivost postala del njegove zgodbe. Svoje uspehe in zaplete sproti deli z občinstvom, ki spremlja, kako iz propadajočih stavb nastajajo novi prostori za življenje.
Bunker v Zagorju je tako dobil povsem novo podobo in že služi kot njegov dom, čeprav ga čaka še precej dela. Usoda prve hiše medtem ostaja negotova. Američan, ki je v Hrvaškem Zagorju našel svoj novi življenjski projekt, pa očitno še ni pripravljen odnehati – niti po osmih kupljenih nepremičninah.
Spletno uredništvo
