Na prestižni dražbi v italijanskem Piemontu je bilo v nedeljo, 8. novembra, za komaj 850 gramov belih tartufov odštetih osupljivih 100.000 evrov. Najdragocenejši dražbeni lot je osvojil kupec iz Hongkonga, letošnja mednarodna dražba v zgodovinskem gradu Grinzane Cavour pa je prinesla kar 545.800 evrov za dobrodelne namene.
Beli tartufi, ki jim zaradi redkosti in izjemne cene pravijo tudi belo zlato, so letos še posebej dragoceni.
Suša in visoke temperature so namreč močno vplivale na njihovo rast, zaradi česar so najlepši primerki postali prava kulinarična dragocenost.
Sto tisoč evrov za dva tartufa, najdena skupaj
V nedeljo je zgodovinski grad Grinzane Cavour v bližini italijanske Albe znova postal prizorišče ene najprestižnejših kulinaričnih dražb na svetu. Na 27. svetovni dražbi belega tartufa iz Albe so se za redke podzemne dragocenosti potegovali kupci iz različnih držav, največ pozornosti pa je pritegnil zaključni dražbeni lot.
Ta je vseboval dva bela tartufa, ki sta bila najdena skupaj in sta tehtala skupno 850 gramov. Posebnost, ki so jo organizatorji poimenovali dvojni tartuf, je na koncu dosegla vrtoglavih 100.000 evrov. Zmagovalna ponudba je prišla iz Hongkonga, ki je tako znova postal dom enega najdražjih kulinaričnih nakupov letošnjega leta.
Dražba se je začela pri 20.000 evrih, ponudbe pa so hitro naraščale. Kupci, zbrani v italijanskem gradu, so ceno dvignili vse do 80.000 evrov, nato pa je sledila odločilna ponudba iz Azije. Hongkonški kupec je znesek zvišal na 100.000 evrov in si zagotovil najprestižnejši lot večera.
Če bi znesek preračunali zgolj na težo tartufov, bi kilogram stal približno 117.600 evrov. Vendar pri tem ne gre za običajno tržno ceno. Šlo je za dobrodelno dražbo, na kateri kupci z visokimi ponudbami prispevajo tudi za humanitarne projekte, poleg tartufov pa so v dražbenem lotu prejeli še druge prestižne izdelke.
V paketu tudi vrhunska vina in 20-kilogramski paneton
Najdražji lot ni vseboval le belih tartufov. Organizatorji so ga dopolnili z izbranimi vini iz Piemonta, ki velja za eno najuglednejših italijanskih vinorodnih območij.
Med njimi so bili dvojni magnum barola letnika 2015 priznane vinske hiše Pio Cesare, devetlitrska steklenica barola Paneròle letnika 2018 pridelovalca Franco Conterno ter penini Asti in Moscato d’Asti. Poseben dodatek je bil tudi kar 20 kilogramov težak paneton tradicionalnega piemontskega proizvajalca Albertengo.
Takšna kombinacija prestižnih vin, značilnih italijanskih dobrot in redkih tartufov je značilna za dražbo, na kateri organizatorji združujejo kulinarično odličnost z dobrodelnostjo.
Na dražbi so prodali še tri manjše lote. Tartuf, težak 210 gramov, je za 8.000 evrov kupil lokalni podjetnik Mariano Costamagna, 250-gramskega pa je za 10.000 evrov pridobil kuharski mojster iz Šanghaja Weng Yongjun.
Posebno zanimiva je bila tudi prodaja 300-gramskega tartufa. Najprej je bil prodan za 12.000 evrov, vendar ga je kupec Lino Stoppani, predsednik italijanskega združenja gostinskih podjetij FIPE, znova ponudil na dražbi. V drugem krogu je zanj podjetnik Guido Borghi odštel še 14.000 evrov. Tako je isti tartuf za dobrodelne namene prispeval skupno 26.000 evrov.
Dražba povezala devet mest po vsem svetu
Letošnja dražba je bila ena najbolj mednarodno razvejanih doslej. Osrednji dogodek je potekal v gradu Grinzane Cavour, z njim pa so bile prek neposrednih povezav povezane tudi druge svetovne lokacije.
Kupci in gostje so sodelovali iz Hongkonga, Bangkoka, Dunaja, Londona, Macaa, Vilne in Brasílie ter drugih prizorišč, povezanih z mednarodnim dobrodelnim programom. Letos so se dogodku pridružile štiri nove lokacije, s čimer so organizatorji še razširili njegovo svetovno prepoznavnost.
Skupni izkupiček letošnje dražbe je dosegel 545.800 evrov, kar je drugi najvišji znesek v zgodovini tega dogodka. Od prve dražbe leta 1999 so organizatorji zbrali že več kot 8,2 milijona evrov, namenjenih različnim humanitarnim in socialnim projektom.
Denar med drugim pomaga otrokom brez ustrezne družinske oskrbe, mladim iz socialno ogroženih okolij, zdravstvenim ustanovam in organizacijam, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ter pomočjo ranljivim skupinam.
V Hongkongu bo del sredstev namenjen organizaciji Mother’s Choice, ki pomaga otrokom brez družine. Na Tajskem bodo podprli izobraževanje otrok na odročnih območjih, v Londonu pa humanitarne projekte za zmanjševanje revščine in izboljšanje dostopa do izobraževanja ter zdravstvene oskrbe.
Tako se za razkošno kulinarično dražbo skriva tudi pomembno dobrodelno poslanstvo. Visoke ponudbe niso zgolj izraz prestiža, temveč omogočajo financiranje projektov, ki lahko bistveno izboljšajo življenje ljudi v različnih delih sveta.
Zakaj so beli tartufi vredni pravo bogastvo?
Beli tartuf iz Albe, znanstveno imenovan Tuber magnatum, velja za eno najbolj cenjenih in najdražjih kulinaričnih sestavin na svetu. Njegova posebnost je izrazita aroma, ki je ni mogoče povsem primerjati z okusom drugih gob.
Za razliko od številnih gojenih gob beli tartufi rastejo pod zemljo, v tesni povezavi s koreninami določenih dreves, predvsem hrastov, topolov, vrb in lesk. Za razvoj potrebujejo zelo specifične razmere, ustrezno sestavo tal, dovolj vlage in primerno temperaturo.
Njihovo iskanje zahteva veliko znanja in izkušenj. Nabiralci, ki jim v Italiji pravijo trifulau, se pri iskanju zanašajo na posebej izšolane pse, ki lahko zaznajo značilen vonj tartufov tudi pod površjem zemlje.
Prav nepredvidljivost njihove rasti je eden od razlogov za visoke cene. Beli tartufi niso običajen kmetijski pridelek, ki bi ga bilo mogoče zanesljivo pridelovati v velikih količinah. Čeprav znanstveniki raziskujejo možnosti nadzorovane pridelave, njihova komercialna proizvodnja še zdaleč ni primerljiva z gojenjem številnih vrst črnih tartufov.
Poleg redkosti na ceno vplivajo tudi velikost, oblika, svežina, aroma in ohranjenost posameznega primerka. Večji, lepo oblikovani tartufi brez poškodb so še posebej iskani, saj jih lahko vrhunski kuharji uporabljajo kot osrednji element prestižnih jedi.
Letošnja suša močno prizadela rast tartufov
Letošnja sezona je bila za nabiralce belih tartufov posebej zahtevna. Vročina in dolgotrajna suša sta povzročili pomanjkanje vlage v tleh, kar je močno otežilo razvoj teh občutljivih podzemnih gliv.
V italijanskem Piemontu, ki slovi po nekaterih najkakovostnejših belih tartufih na svetu, so nabiralci že na začetku sezone opozarjali, da je primerkov manj kot običajno. Mnogi so bili tudi manjši, kar je dodatno povečalo zanimanje za redke velike tartufe.
Roberto Bodrito, predsednik regionalne organizacije Enoteca Piemonte Cavour, ki sodeluje pri organizaciji dražbe, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da je suša letos povzročila precej težav, vendar so nedavne padavine razmere nekoliko izboljšale. Nabiralci zato upajo, da bo nadaljevanje sezone ugodnejše.
Podnebne spremembe postajajo vse večji izziv za tradicionalna območja rasti tartufov. Višje temperature, daljša sušna obdobja in spremenjen razpored padavin vplivajo na vlažnost tal ter pogoje, v katerih se razvijajo glive.
Strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi teh sprememb nekatera tradicionalna nahajališča spreminjajo, tartufi pa se lahko pojavljajo tudi na območjih, kjer jih v preteklosti niso pogosto našli.
Tudi v slovenski Istri letos pričakujejo skromnejšo letino
Težave z rastjo tartufov niso omejene le na Italijo. Podobne razmere opažajo tudi na Hrvaškem in v slovenski Istri, kjer so tartufi pomemben del lokalne kulinarične ponudbe in turistične prepoznavnosti.
V Sloveniji beli tartufi rastejo predvsem v Istri, kjer imajo primerno podnebje in tla. Sezona njihovega nabiranja običajno traja od sredine septembra do sredine januarja, vendar so letošnje vremenske razmere povzročile precej negotovosti.
Dolgoletni istrski tartufar Zdenko Kocjančič je za revijo Jana opozoril, da bi lahko zaradi poletne suše letošnji beli tartufi zamujali tudi za približno mesec dni. Ob posebej skromni letini bi lahko njihova cena dosegla okoli 5.000 evrov za kilogram.
Podobne težave opažajo tudi hrvaški nabiralci. V okolici Zagreba in drugih območjih, kjer rastejo tartufi, poročajo o manjših količinah in slabši kakovosti primerkov. Nekateri nabiralci ocenjujejo, da je letošnji pridelek občutno manjši od običajnega.
Tudi zato postajajo ohranjanje gozdov, varovanje tal in prilagajanje podnebnim spremembam vse pomembnejši za prihodnost tartufarstva. V italijanskem Piemontu že razvijajo projekte sajenja dreves in urejanja novih območij, ki bi lahko v prihodnjih desetletjih zagotovila primernejše razmere za rast teh dragocenih gliv.
Kulinarična dragocenost, ki jo največkrat postrežejo povsem preprosto
Čeprav lahko beli tartufi dosegajo izjemne cene, je njihova uporaba v kuhinji presenetljivo preprosta. Vrhunski kuharji jih najpogosteje postrežejo sveže, narezane na izjemno tanke rezine, ki jih dodajo že pripravljeni jedi.
Najbolj priljubljene so kombinacije s testeninami, rižotami, jajci in drugimi jedmi blagega okusa. Takšna priprava omogoča, da pride do izraza značilna aroma tartufa, ne da bi jo preglasili drugi dodatki.
Beli tartufi se praviloma ne kuhajo pri visokih temperaturah, saj lahko toplota oslabi njihove najbolj cenjene aromatične lastnosti. Zato jih običajno dodajo tik pred postrežbo.
Njihova svežina je izjemno pomembna. Po nabiranju začnejo postopoma izgubljati aromo, zato jih je treba porabiti razmeroma hitro. Prav zaradi občutljivosti in omejene obstojnosti je trgovina z vrhunskimi svežimi tartufi časovno zahtevna, veliki in kakovostni primerki pa še posebej dragoceni.
Za ljubitelje kulinarike so beli tartufi simbol razkošja, za nabiralce pa rezultat potrpežljivega iskanja in dobrega poznavanja narave. Njihova vrednost se zato ne skriva le v redkosti, temveč tudi v tradiciji, znanju in posebnem odnosu med človekom ter naravnim okoljem.
Sto tisoč evrov za dobrodelnost in tradicijo
Letošnja dražba v Albi je znova pokazala, kako močno zanimanje po svetu vzbujajo beli tartufi. Najdražji lot je za 100.000 evrov odpotoval v Hongkong, skupni dobrodelni izkupiček pa je presegel pol milijona evrov.
Dogodek je obenem opozoril na izzive, s katerimi se soočajo nabiralci in pridelovalci v tradicionalnih tartufarskih regijah. Suša in podnebne spremembe vplivajo na količino in kakovost tartufov, medtem ko povpraševanje po njih ostaja izjemno veliko.
Beli tartufi tako ostajajo ena najbolj nenavadnih kulinaričnih dragocenosti: rastejo skriti pod zemljo, njihovo iskanje zahteva posebej izšolane pse, največji primerki pa lahko na prestižnih dražbah dosegajo cene, primerljive z vrednostjo nepremičnin.
Toda letošnjih 100.000 evrov ni pomenilo le nakupa redkih gob. Znesek je bil del širše dobrodelne zgodbe, ki je povezala kulinariko, tradicijo in pomoč ljudem po vsem svetu.
Spletno uredništvo
