Podatki o zaporah predora Kastelec kažejo, da se težava vleče že več let. Po podatkih Darsa, ki jih je objavil Regional, je bil predor leta 2021 zaradi burje zaprt 30 ur, leta 2022 že 48 ur, leta 2023 82 ur, leta 2024 pa kar 144 ur. V samo treh letih se je tako skupno trajanje zapor povečalo za skoraj petkrat. Podatki za leti 2025 in 2026 za zdaj niso predstavljeni v primerljivi obliki, vendar zadnja novembrska zapora potrjuje, da težava ostaja aktualna.
Dars je februarja 2025 napovedal obnovo elektrostrojne opreme, posodobitev prezračevanja in povečanje števila prezračevalnih enot, s čimer naj bi izboljšali delovanje prezračevalnega sistema ob močnem vetru. Napovedal je tudi preverjanje dodatnih ukrepov na območju predorskih portalov, kjer lahko burja pomembno vpliva na razmere v predoru. Takrat so pojasnjevali, da pripravljajo razpis za izvajalca obnove in dokumentacijo za dodatne strokovne preveritve.
Od teh napovedi je minilo skoraj 21 mesecev, javnost pa še vedno nima jasnega pregleda nad tem, kateri ukrepi so bili izvedeni, kateri so še v pripravi in kdaj je mogoče pričakovati izboljšanje. Ponavljajoče se zapore same po sebi sicer ne dokazujejo, da Dars ni opravil nobenih del, vendar odpirajo vprašanje njihovega dejanskega napredka in učinkovitosti. Za voznike je bistveno predvsem to, ali bodo prihodnje močnejše burje še naprej pomenile zaprtje avtoceste in preusmeritev na regionalne ceste.
Burja ustavi promet, vozniki pa morajo na regionalno cesto
Zadnji večji val burje je primorsko avtocesto prizadel v začetku novembra. V nedeljo, 1. novembra, pozno zvečer je bil zaradi močnega vetra zaprt odsek med priključkoma Kastelec in Kozina v smeri Ljubljane. Zapora se je nadaljevala tudi v ponedeljek, 2. novembra, ko je Agencija Republike Slovenije za okolje za jugozahod države izdala oranžno vremensko opozorilo. Na Slavniku so izmerili sunek vetra s hitrostjo 125 kilometrov na uro, močna burja pa je na širšem območju Kopra podirala drevesa in razmetavala prometno signalizacijo.
Promet je bil preusmerjen na vzporedno regionalno cesto, kjer so se morali vozniki prilagoditi drugačnim prometnim razmeram. Po poročanju slovenskih medijev je odsek ostal zaprt tudi v torek, 3. novembra. Takšne zapore ne prizadenejo le prebivalcev slovenske Istre, temveč tudi dnevne migrante, prevoznike, turistične delavce in vse, ki uporabljajo eno najpomembnejših prometnih povezav med Obalo in notranjostjo države.
Razlog za zapiranje predora ni zgolj nevarnost vetra na odprtem delu avtoceste. Močna burja lahko vpliva tudi na delovanje prezračevanja v predorski cevi, zato je zagotavljanje varnih razmer za promet ključnega pomena. Toda prav zaradi ponavljajočih se zapor se zastavlja vprašanje, ali bi bilo mogoče z dodatnimi tehničnimi in gradbenimi ukrepi zmanjšati vpliv vetra ter omogočiti varnejše in zanesljivejše obratovanje predora.
Nove težave tudi v predorih Dekani in Kastelec
Poleg zapor zaradi burje so se v zadnjih tednih pojavile še pritožbe voznikov zaradi pogostih omejitev prometa v predorih Dekani in Kastelec. Po poročanju Regionala bralci opozarjajo, da je večkrat zaprt po en vozni pas, ponekod pa so omejitve uvedene tudi v obeh predorih hkrati. Promet poteka ob zmanjšani hitrosti, pogosto omejeni na 60 kilometrov na uro, vozniki pa naj ne bi vedno vedeli, zakaj je posamezni pas zaprt.
Nekateri vozniki opozarjajo, da med vožnjo skozi predore ne opazijo delavcev ali vidnih gradbenih posegov. Vendar odsotnost delavcev na vozišču še ne pomeni, da omejitev nima utemeljenega razloga. V predorih lahko potekajo tudi tehnični pregledi, preizkusi opreme, vzdrževalni posegi ali varnostni postopki, ki jih vozniki med vožnjo ne morejo neposredno opaziti. Prav zato bi bila pravočasna in razumljiva pojasnila upravljavca toliko pomembnejša.
Za uporabnike avtoceste namreč ni nepomembno, ali gre za kratkotrajno vzdrževanje, daljšo obnovo ali varnostno omejitev. Ob ponavljajočih se zaporah je pomembno tudi, da Dars pojasni predvideno trajanje del in način organizacije prometa, zlasti na tako obremenjenem delu avtocestnega omrežja.
Regional opozarja, da Dars na vprašanja ne odgovarja
Regional je v sredo, 4. novembra, poročal, da je Darsu poslal vprašanja o pogostih zaporah in omejitvah prometa, vendar do objave članka ni prejel odgovorov. Po navedbah uredništva so upravljavca avtocest ponovno pozvali, naj vsaj pojasni, kdaj lahko pričakujejo odgovore, a odziva ni bilo. Kritiko so naslovili tudi na službo za komuniciranje, ki jo vodi Damijana Štraser.
Odsotnost pojasnil je še posebej problematična pri vprašanjih, ki neposredno vplivajo na vsakodnevno mobilnost velikega števila ljudi. Dars kot upravljavec avtocestnega omrežja ne odgovarja le za varnost in vzdrževanje cest, temveč tudi za obveščanje javnosti o pomembnih prometnih omejitvah. Vozniki lahko sprejmejo začasne zapore zaradi varnosti, bistveno težje pa razumejo ponavljajoče se omejitve, kadar ne poznajo njihovih razlogov in predvidenega trajanja.
Vprašanja so zato konkretna: v kateri fazi je obnova elektrostrojne opreme predora Kastelec, ali je izvajalec že izbran, kaj se je zgodilo z načrtovano posodobitvijo prezračevanja in ali so bile opravljene dodatne strokovne preveritve protivetrnih ukrepov? Prav tako bi bilo smiselno pojasniti, zakaj v predorih Dekani in Kastelec prihaja do pogostih zapor voznih pasov ter ali so te povezane z napovedanimi posodobitvami.
Minister napovedoval hitrejša dela, vozniki pričakujejo rezultate
Vprašanje učinkovitosti vzdrževanja in obnove avtocestnega omrežja je pomembno tudi z vidika obljub ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca. Ta je ob nastopu mandata napovedoval pospeševanje infrastrukturnih del, tudi z večjim obsegom nočnega dela in možnostjo neprekinjenega izvajanja posameznih projektov. Namen takšnega pristopa naj bi bil skrajšati trajanje gradbišč in zmanjšati vpliv del na promet.
Pri predorih Kastelec in Dekani pa se zdaj postavlja vprašanje, kako so posamezni posegi organizirani in ali je mogoče prometne omejitve bolje uskladiti s potrebami uporabnikov avtoceste. Na odseku, kjer že burja povzroča dolgotrajne zapore, lahko dodatne omejitve voznih pasov še povečajo nezadovoljstvo voznikov. Zato bi bila jasna časovnica predvidenih del pomembna tako za prebivalce Obale kot za gospodarstvo in prevoznike.
Hkrati je treba ločiti med varnostnimi ukrepi, ki jih narekujejo trenutne vremenske razmere, in infrastrukturnimi izboljšavami, ki bi lahko dolgoročno zmanjšale pogostost zapor. Zapiranje predora ob nevarnih razmerah je lahko nujno, vendar to ne zmanjšuje potrebe po iskanju trajnejših rešitev.
Koliko časa bodo vozniki še čakali?
Predor Kastelec je pomemben del primorske avtoceste, po kateri se vsakodnevno prevaža veliko število osebnih in tovornih vozil. Po podatkih Darsa je povprečni letni dnevni promet na odseku Kastelec–Kozina leta 2024 znašal več kot 31.000 vozil. Zato imajo ponavljajoče se zapore širše posledice, ki presegajo nevšečnosti posameznih voznikov. Vplivajo lahko na potovalne čase, logistične poti in obremenitev regionalnega cestnega omrežja.
Skoraj dve leti po napovedi tehničnih izboljšav bi bilo zato pomembno predstaviti jasen pregled opravljenih del in nadaljnjih načrtov. Če so bili posamezni ukrepi že izvedeni, bi bilo smiselno pojasniti, kakšne učinke so prinesli. Če projekti še potekajo, pa javnost upravičeno pričakuje informacije o časovnici in morebitnih razlogih za zamude.
Burje na Primorskem ni mogoče preprečiti, mogoče pa je zahtevati jasne odgovore o tem, kako se država in upravljavec avtocest pripravljata na njene posledice. Dokler teh odgovorov ni, bodo vozniki ob vsaki novi zapori predora Kastelec znova postavljali isto vprašanje: kdaj bodo napovedane izboljšave dejansko prinesle opazne rezultate?
