Koliko boste plačali za vrtec, ni odvisno samo od vaših dohodkov, temveč tudi od tega, v kateri občini je otrok vključen v vrtec. Razlike po Sloveniji so presenetljivo velike. Medtem ko je cena primerljivega programa za starejše predšolske otroke v Desklah 489,05 evra, bo v Trebnjem od decembra znašala že 642,75 evra. Starši v najvišjem dohodkovnem razredu bodo tako za primerljiv program plačevali skoraj 120 evrov različno na mesec.
Še občutnejši strošek čaka družine z najmlajšimi otroki, saj bo v Trebnjem ekonomska cena jasličnega programa presegla 850 evrov, plačilo staršev v najvišjem razredu pa 656 evrov.
Zakaj prihaja do takšnih razlik in kaj namerava storiti država?
Družinski pogovor razkril velike razlike med občinami
Na razlike v cenah vrtcev je opozoril bralec portala Žurnal24, ki je med družinskim srečanjem ugotovil, da njegovi sorodniki in prijatelji za vrtec plačujejo bistveno različne zneske. Presenetilo ga je predvsem dejstvo, da so nekateri starši uvrščeni v isti dohodkovni razred, njihovi otroci pa obiskujejo primerljive programe javnih vrtcev, vendar so zneski na mesečnih položnicah precej različni.
Na prvi pogled se zdi takšna ureditev nenavadna, saj v Sloveniji velja enoten sistem določanja plačil glede na dohodkovni položaj družine. Starši so razvrščeni v devet dohodkovnih razredov, pri čemer njihov prispevek predstavlja določen odstotek ekonomske cene vrtčevskega programa. Toda prav v tej ekonomski ceni se skriva razlog, da lahko družine z enakimi dohodki plačujejo različne zneske.
Cene programov namreč niso enotne na državni ravni. Določajo jih občine oziroma pristojni organi ustanoviteljic vrtcev na podlagi predlogov posameznih zavodov. Ker se stroški poslovanja med vrtci razlikujejo, se razlikujejo tudi njihove cene, ki so osnova za izračun plačila staršev.
Tako lahko družina v eni občini za primerljivo predšolsko varstvo plačuje občutno manj kot družina drugje. Razlike so posebej opazne pri starših v najvišjem dohodkovnem razredu, ki praviloma plačujejo 77 odstotkov cene programa.
Deskle, Veliki Gaber in Trebnje: Razlike presegajo 150 evrov
Po podatkih, ki jih je pridobil Žurnal24, znaša cena programa za otroke v drugem starostnem obdobju v Vrtcu Deskle 489,05 evra na mesec. V Vrtcu Veliki Gaber je cena iste vrste programa 621,80 evra, v Vrtcu Trebnje pa trenutno 612,01 evra.
Že primerjava Deskel in Velikega Gabra pokaže 132,75 evra razlike v ekonomski ceni programa. To pomeni, da se lahko strošek primerljive storitve med posameznimi vrtci razlikuje za več kot četrtino, čeprav gre v obeh primerih za javno predšolsko vzgojo.
Razlika se bo še povečala decembra, ko bo v Vrtcu Trebnje začel veljati nov cenik. Cena programa za drugo starostno obdobje se bo s sedanjih 612,01 evra zvišala na 642,75 evra, kar pomeni podražitev za 30,74 evra oziroma približno pet odstotkov.
Če novo ceno v Trebnjem primerjamo s sedanjo ceno v Desklah, bo razlika znašala kar 153,70 evra na mesec. To je razlika v celotni ekonomski ceni programa, ne neposredno v plačilu staršev, saj slednji praviloma plačujejo le določen odstotek te cene.
Za družine je zato pomembnejše vprašanje, koliko razlike bo dejansko na položnici. In tudi ta znesek je lahko precejšen.
V istem dohodkovnem razredu skoraj 120 evrov razlike na mesec
Predstavljajmo si dve družini, ki imata primerljive dohodke in sta uvrščeni v deveti, najvišji dohodkovni razred. Ena ima otroka v Vrtcu Deskle, druga pa v Vrtcu Trebnje. Obe praviloma plačujeta 77 odstotkov cene programa, vendar zaradi različnih ekonomskih cen njuni položnici nista enaki.
Pri ceni 489,05 evra v Desklah znaša 77-odstotni delež približno 376,57 evra. V Trebnjem bo po decembrski podražitvi enak delež pri ceni 642,75 evra znašal približno 494,92 evra.
Razlika med mesečnima plačiloma bo torej približno 118,35 evra. Če bi ceni ostali nespremenjeni vse leto, bi družina v Trebnjem za primerljiv program plačala približno 1.420 evrov več kot družina, katere otrok obiskuje vrtec v Desklah.
Pri tem je treba upoštevati, da gre za izračun na podlagi objavljenih ekonomskih cen in najvišjega dohodkovnega razreda. Končna položnica se lahko razlikuje zaradi občinskih dodatnih subvencij, odsotnosti otroka, posebnih olajšav in drugih pravil, ki veljajo za posamezno družino.
Kljub temu primerjava jasno pokaže, kako močno lahko kraj vključitve otroka v vrtec vpliva na družinski proračun. Starši imajo lahko enake dohodke in enako zakonsko določeno stopnjo plačila, vendar zaradi različnih cen programov nosijo precej različna finančna bremena.
V Trebnjem bo jaslični program stal več kot 850 evrov
Še večjo pozornost vzbuja podražitev programa za najmlajše otroke v Trebnjem. Od 1. decembra bo ekonomska cena programa prvega starostnega obdobja znašala 852,47 evra na mesec, kar je za številne družine zelo visok znesek.
Starši v devetem dohodkovnem razredu bodo ob 77-odstotnem deležu plačevali približno 656,40 evra mesečno, če ne bodo upravičeni do dodatnih olajšav. Gre za strošek, ki lahko predstavlja pomemben del družinskega proračuna, zlasti kadar imajo starši še druge redne izdatke za stanovanje, prevoz in življenjske potrebščine.
Jaslični programi so praviloma dražji od programov za starejše predšolske otroke. Razlog je predvsem v zahtevnejših kadrovskih normativih, saj mlajši otroci potrebujejo več neposredne oskrbe, oddelki pa so manjši.
Toda razlike med občinami se pojavljajo tudi znotraj istega starostnega obdobja. Zato starši opozarjajo, da ni dovolj pojasniti zgolj, zakaj so jasli dražje od programov za starejše otroke, temveč tudi, zakaj se cene primerljivih programov po Sloveniji tako močno razlikujejo.
Zakaj o ceni vrtca odloča občina in ne država?
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da je predšolska vzgoja ena temeljnih nalog lokalne samouprave. Občine so ustanoviteljice javnih vrtcev, zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje in odločajo o cenah programov, ki jih izvajajo.
Zakon o vrtcih določa, da ceno programa predlaga vrtec, potrdi pa jo pristojni organ občine ustanoviteljice. Pri tem morajo upoštevati predpisano metodologijo za oblikovanje cen, ki vključuje stroške dela, materiala, storitev in drugih dejavnosti, potrebnih za izvajanje programa.
Pomemben dejavnik so plače zaposlenih in kadrovska struktura posameznega vrtca. Na skupne stroške vplivajo tudi število zaposlenih, velikost oddelkov, njihova zasedenost, starost otrok ter organizacija dela.
Razlike nastajajo še zaradi stroškov vzdrževanja stavb, ogrevanja, električne energije, prehrane in drugih storitev. Vrtec, ki deluje v več manjših enotah ali ima manj polno zasedenih oddelkov, lahko na posameznega otroka izkazuje višje stroške kot večji zavod z drugačno organizacijo dela.
Na ministrstvu opozarjajo tudi na finančne zmožnosti občin, ki lahko z dodatnimi subvencijami vplivajo na končno obremenitev staršev. To pomeni, da lahko lokalne odločitve razlike med družinami dodatno povečajo ali zmanjšajo.
Koliko starši dejansko plačujejo glede na dohodke?
V Sloveniji višina plačila vrtca temelji na dohodkovnem in premoženjskem položaju družine. O pravici do znižanega plačila praviloma odloča center za socialno delo, ki družino razvrsti v enega od devetih dohodkovnih razredov.
Najnižje dohodkovne skupine so lahko plačila v celoti oproščene, pri drugih pa delež plačila postopoma narašča. V drugem dohodkovnem razredu starši plačujejo 10 odstotkov cene programa, v tretjem 20 odstotkov, v četrtem 30 odstotkov, v petem 35 odstotkov, v šestem 43 odstotkov, v sedmem 53 odstotkov in v osmem 66 odstotkov.
Najvišji, deveti dohodkovni razred pomeni plačilo 77 odstotkov cene programa. Po veljavni lestvici za leto 2026 vanj sodijo družine, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega 1.328,28 evra.
Pri določanju materialnega položaja se poleg dohodkov upoštevajo tudi zakonsko določene oblike premoženja. Zaradi tega razvrstitev ni nujno odvisna samo od plače, ki jo posamezna družina prejema vsak mesec.
Če starši pravice do znižanega plačila ne uveljavljajo, vendar so zavezanci za dohodnino v Sloveniji, se jim praviloma obračuna plačilo v višini najvišjega dohodkovnega razreda. Posebna pravila veljajo za družine, ki niso zavezanci za dohodnino v Sloveniji, in za nekatere druge zakonsko določene primere.
Več kot četrtina otrok obiskuje vrtec brez plačila
Kljub visokim cenam posameznih programov pomemben del otrok obiskuje vrtec brez neposrednega plačila staršev. Po podatkih ministrstva, ki jih navaja Žurnal24, je plačila oproščenih približno 26,3 odstotka otrok zaradi zakonskih ugodnosti za družine z več otroki.
Starši so namreč oproščeni plačila za mlajšega otroka, kadar sta v vrtec hkrati vključena dva otroka iz iste družine. Prav tako je brezplačen vrtec za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali so starejši sorojenci še vključeni v vrtec.
Dodatno je po navedbah ministrstva približno 2,5 odstotka otrok oproščenih plačila zaradi slabšega materialnega položaja družine. Gre za pomembne socialne ukrepe, ki lahko bistveno zmanjšajo finančno obremenitev gospodinjstev.
Vendar pa te oprostitve ne rešujejo vprašanja razlik med občinami pri družinah, ki morajo vrtec plačevati. Družina z enim otrokom ali družina, ki ne izpolnjuje pogojev za dodatne oprostitve, lahko namreč še vedno občuti precejšnjo razliko v višini položnice glede na kraj obiskovanja vrtca.
Razlike so velike tudi med zasebnimi vrtci
Podobne razlike se pojavljajo tudi v zasebnih vrtcih, kjer je cenovna raznolikost še izrazitejša. Po podatkih, ki jih je pridobil Žurnal24, se cene programov prvega starostnega obdobja v zasebnih vrtcih gibljejo od približno 562 do 938,09 evra mesečno.
Za drugo starostno obdobje so navedene cene od 440 do 867,53 evra. Razpon je torej velik, vendar je pri takšnih primerjavah pomembno razlikovati med zasebnimi vrtci s koncesijo oziroma javnim financiranjem in zasebnimi vrtci, ki delujejo po drugačnem modelu financiranja.
Na končno ceno lahko vplivajo tudi posebnosti programa, dodatne dejavnosti, velikost skupin, lokacija in način organizacije. Zato ni nujno, da so vsi programi zasebnih vrtcev po vsebini in pogojih izvajanja neposredno primerljivi.
Kljub temu podatki kažejo, da je predšolska vzgoja tudi na tem področju povezana z velikimi razlikami v stroških. Za starše je zato pomembno, da pred vključitvijo otroka preverijo tako ekonomsko ceno programa kot morebitno upravičenost do subvencije in dodatnih plačil.
Brezplačni vrtci za vse ostajajo odprto vprašanje
V političnih razpravah o predšolski vzgoji se že dlje časa pojavlja tudi zamisel o popolnoma brezplačnih vrtcih za vse otroke. Takšen cilj je bil naveden v koalicijskih zavezah, vendar njegova uresničitev zahteva obsežne finančne in zakonodajne spremembe.
Na ministrstvu so za Žurnal24 pojasnili, da je projekt še v začetni fazi. Obenem priznavajo, da so razlike med cenami programov precejšnje, zato naj bi vlada vprašanje obravnavala prednostno.
Za zdaj ni predstavljenega dokončnega časovnega načrta, ki bi določal, kdaj bi lahko prišlo do poenotenja sistema oziroma do morebitne uvedbe brezplačne predšolske vzgoje za vse otroke. Prav tako ostaja odprto vprašanje, kako bi država in občine razdelile finančne obveznosti, ki jih zdaj deloma pokrivajo starši.
Brezplačni vrtci bi namreč pomenili, da bi bilo treba sedanji delež staršev nadomestiti z dodatnimi javnimi sredstvi. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi razlike med cenami programov, saj bi brez sprememb sistema financiranja te razlike ostale, čeprav jih starši ne bi več neposredno občutili na položnicah.
Kaj lahko storijo starši, ki jih visoka položnica preveč obremenjuje?
Starši, ki menijo, da je njihovo plačilo vrtca previsoko, lahko najprej preverijo odločbo centra za socialno delo in podatke, na podlagi katerih je bila določena njihova uvrstitev v dohodkovni razred. Pomembno je, da so podatki o dohodkih, družinskih članih in drugih okoliščinah pravilni ter ažurni.
Če se družini bistveno spremeni materialni položaj, lahko v zakonsko določenih primerih uveljavlja ponovno presojo pravice oziroma spremembo odločbe. Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, ko bi plačilo vrtca ogrozilo socialno varnost družine, določi tudi nižje plačilo, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
Smiselno je preveriti tudi občinske dodatne subvencije in olajšave. Nekatere občine namreč staršem zagotavljajo ugodnejše pogoje, kot jih določa splošni državni sistem, ali omogočajo dodatna znižanja ob določenih okoliščinah.
Podatki o cenah programov javnih vrtcev so dostopni tudi na državnem portalu GOV.SI, kjer so objavljene informacije o predšolski vzgoji in povprečnih cenah. Po uradnih podatkih na dan 1. septembra 2026 je povprečna ekonomska cena dnevnega programa prvega starostnega obdobja znašala 728,30 evra, drugega starostnega obdobja pa 576,08 evra.
Ti povprečji dodatno pokažeta, kako visoko nad državnim povprečjem se bodo po decembrski podražitvi gibale cene nekaterih programov v Trebnjem.
Enaka pravila, a različne položnice: Kdaj bo država našla rešitev?
Primerjava cen vrtcev po Sloveniji razkriva pomembno posebnost sistema predšolske vzgoje. Država določa enotna pravila za razvrščanje družin v dohodkovne razrede, vendar občine ohranjajo pristojnost za določanje ekonomskih cen programov.
Posledica je, da enak odstotek plačila ne pomeni tudi enakega zneska na položnici. Razlika je lahko nekaj deset evrov, v posameznih primerih pa preseže sto evrov na mesec, kar se v enem letu pozna tudi v družinskem proračunu.
Različni stroški poslovanja vrtcev sicer pojasnjujejo del cenovnih razlik, vendar ostaja odprto vprašanje, ali sedanji sistem zagotavlja dovolj primerljivo finančno obremenitev družin po državi. Posebej pomembno je to v času, ko se številna gospodinjstva soočajo z visokimi življenjskimi stroški.
Podatki iz Deskel, Velikega Gabra in Trebnjega kažejo, da je lahko cena primerljivega javnega vrtčevskega programa močno odvisna od kraja. Od decembra bo razlika med ekonomskima cenama programov v Desklah in Trebnjem znašala 153,70 evra, starši v najvišjem dohodkovnem razredu pa bodo ob enakem deležu plačila lahko na mesec plačevali približno 118 evrov različno. Ministrstvo priznava, da so razlike velike, toda konkretnega datuma, do katerega bi se sistem lahko spremenil, za zdaj ni.
Spletno uredništvo
