Predstavljajte si jutro, ko se zbudite v hladnem stanovanju brez elektrike. Telefon še deluje, vendar ni mobilnega signala, internet je nedosegljiv, trgovine ne morejo sprejemati kartic, bankomati pa ne izplačujejo denarja. Čez nekaj ur se pojavijo še težave z oskrbo z vodo. Kako dolgo bi lahko vaše gospodinjstvo zdržalo brez običajnih storitev?
Velika Britanija je 22. oktobra začela novo kampanjo, ki prebivalce poziva k pripravi osnovnih zalog za najmanj 72 ur. Podobna priporočila že veljajo v Evropski uniji in Sloveniji. Ne gre za napoved katastrofe, temveč za opozorilo, kako hitro lahko sodobno življenje ohromijo izredne razmere.
Elektrika, voda, internet in elektronsko plačevanje so postali tako samoumevni deli vsakdanjega življenja, da večina ljudi o njihovi odvisnosti od zapletenih infrastrukturnih sistemov skoraj ne razmišlja. Toda že večji izpad električne energije lahko sproži vrsto težav, ki daleč presegajo ugasnjene luči in nedelujoče gospodinjske aparate. Posledice lahko občutijo trgovine, banke, telekomunikacijska omrežja, vodovodni sistemi in zdravstvene ustanove.
Prav zato evropske države vse bolj poudarjajo pripravljenost prebivalstva na različne izredne razmere. Britanska vlada je v četrtek, 22. oktobra, predstavila kampanjo Be Ready, katere namen je gospodinjstva spodbuditi k preprostim ukrepom za večjo odpornost ob nesrečah. Gre za začetek triletne kampanje, ki vključuje priporočila za primere vremenskih ujm, motenj v oskrbi in drugih dogodkov, ki bi lahko začasno prekinili delovanje vsakdanjih storitev.
Britanska pobuda ni osamljen primer. Evropska komisija je že marca 2025 predstavila strategijo pripravljenosti na krize, v kateri je med pomembnimi cilji navedla tudi spodbujanje najmanj 72-urne samooskrbe prebivalstva. Tudi slovenske oblasti opozarjajo, da morajo imeti gospodinjstva doma osnovne zaloge hrane, vode, zdravil in drugih nujnih potrebščin.
Britanska vlada: Bodite pripravljeni, ne prestrašeni
Britanska kampanja Be Ready temelji na preprostem sporočilu: izredne razmere se lahko zgodijo nepričakovano, zato je bolje, da gospodinjstva osnovne priprave opravijo vnaprej. Namen kampanje ni ustvarjanje panike ali napovedovanje neposredne nevarnosti, temveč zmanjševanje posledic dogodkov, ki lahko začasno prekinejo oskrbo z elektriko, vodo, telefonskimi povezavami in internetom.
Po podatkih britanske vlade se je v raziskavi le 13 odstotkov vprašanih ocenilo za pripravljene na izredne razmere, v katerih bi ostali brez storitev, od katerih so vsakodnevno odvisni. Kar 84 odstotkov vprašanih pa si želi več informacij o tem, kako se lahko pripravijo.
Britanski minister za varnost Dan Jarvis je ob začetku kampanje poudaril, da lahko že majhni in preprosti ukrepi bistveno izboljšajo pripravljenost posameznikov in skupnosti. Če gospodinjstva v prvih dneh krize zmorejo poskrbeti za svoje osnovne potrebe, se lahko reševalne službe hitreje osredotočijo na ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Ob predstavitvi kampanje je britanski obrambni minister Wes Streeting opozoril tudi na vse bolj izpopolnjene kibernetske napade in možnost motenj v dobavnih verigah. Po poročanju britanskih medijev je poudaril, da morajo biti ljudje pozorni, vendar ne prestrašeni.
Takšna opozorila odražajo širše varnostno okolje, v katerem poleg naravnih nesreč pomembno tveganje predstavljajo tudi kibernetski incidenti, sabotaže in napadi na kritično infrastrukturo.
Kaj bi se zgodilo, če bi elektrika izpadla za tri dni?
Posledice daljšega izpada električne energije bi bile lahko precej širše, kot si večina ljudi predstavlja. Najprej bi prenehale delovati naprave, ki jih uporabljamo vsak dan, od hladilnikov in štedilnikov do računalnikov, brezžičnih usmerjevalnikov in polnilnikov telefonov.
Če bi izpad trajal dlje, bi se lahko pojavile težave tudi pri delovanju mobilnih omrežij. Telekomunikacijska infrastruktura sicer uporablja rezervne vire napajanja, vendar njihova zmogljivost ni neomejena. Obsežnejše motnje bi lahko vplivale na dostop do informacij in komunikacijo med prebivalci.
Težave bi lahko nastale tudi pri oskrbi z vodo. Črpališča in drugi deli vodovodnega sistema za delovanje pogosto potrebujejo električno energijo, zato lahko daljši izpad povzroči motnje pri dobavi pitne vode. V določenih okoliščinah bi lahko bila oskrba omejena ali začasno prekinjena.
Posebej občutljivo je ogrevanje. Tudi nekateri plinski sistemi in sistemi na trda goriva za delovanje črpalk, krmiljenja in drugih naprav potrebujejo elektriko. Pozimi lahko daljša prekinitev ogrevanja pomeni resno tveganje za starejše, kronične bolnike in druge ranljive skupine.
Pomembne ustanove, kot so bolnišnice, imajo praviloma rezervne vire napajanja, vendar tudi ti zahtevajo gorivo, vzdrževanje in ustrezno organizacijo. Zato so načrti za neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture pomemben del krizne pripravljenosti države.
Ko odpovejo kartice, postane gotovina ključna
Ena izmed najbolj neposrednih posledic izpada elektrike ali komunikacijskih povezav je lahko nedelovanje elektronskih plačilnih sistemov. Če trgovinski terminali ne morejo vzpostaviti povezave s plačilnimi sistemi, lahko plačevanje s karticami začasno postane nemogoče. Težave se lahko pojavijo tudi pri mobilnih plačilih, spletnem bančništvu in dvigovanju denarja na bankomatih.
Zato centralne banke v več evropskih državah priporočajo, da imajo prebivalci doma manjšo količino gotovine za nujne izdatke.
Nizozemska centralna banka priporoča 70 evrov na odraslo osebo in 30 evrov na otroka za prve tri dni morebitnih motenj. Za štiričlansko družino z dvema odraslima in dvema otrokoma bi to pomenilo 200 evrov.
Nizozemski strokovnjaki svetujejo, naj bo denar pripravljen v manjših bankovcih in kovancih, saj lahko trgovine v izrednih razmerah težje vračajo večje zneske. Ob tem poudarjajo, da ni treba vsega denarja dvigniti naenkrat, temveč lahko gospodinjstva rezervno vsoto ustvarijo postopoma.
Priporočilo ne pomeni, da bi morali ljudje opustiti elektronsko plačevanje ali množično dvigovati prihranke. Gre za dodatno možnost plačevanja v primeru začasnih tehničnih motenj.
Banka Slovenije priporoča gotovino za najmanj 72 ur
Podobna priporočila je junija 2026 objavila tudi Banka Slovenije. Opozorila je, da lahko ob naravnih nesrečah ali drugih nepredvidenih dogodkih pride do motenj pri oskrbi z električno energijo oziroma dostopu do interneta, zaradi česar začasno ne bi bilo mogoče uporabljati plačilnih kartic, mobilnih aplikacij ali bankomatov.
Slovenska centralna banka zato priporoča, naj imajo prebivalci doma toliko gotovine, da lahko z njo pokrijejo nujne stroške za najmanj 72 ur na osebo. Za razliko od nizozemskega priporočila ne določa enotnega zneska, saj so potrebe gospodinjstev različne.
Pomembno je, da je gotovina shranjena v manjših apoenih, ki omogočajo lažje plačevanje vsakdanjih nakupov. Banka Slovenije svetuje tudi uporabo različnih elektronskih plačilnih možnosti, saj lahko ob motnjah enega sistema drugi še vedno delujejo.
Gotovina je v takšnih okoliščinah uporabna predvsem zato, ker za samo izvedbo plačila ne potrebuje elektronske komunikacije med kupcem, trgovcem in banko. Vendar pa to ne pomeni, da bodo ob vsakem večjem izpadu vse trgovine lahko normalno poslovale. Tudi prodajalne so namreč odvisne od elektrike, dobav in drugih storitev.
Slovenija opozarja tudi na motnje v oskrbi z vodo
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že dlje časa opozarja, da lahko naravne in druge nesreče poškodujejo javno infrastrukturo ter povzročijo prekinitve oskrbe z elektriko, zemeljskim plinom in vodo. Prav tako lahko pride do motenj pri ogrevanju, komunikacijah in prometnih povezavah.
Na uradnem državnem portalu so zato objavljena priporočila za pripravo gospodinjstev na izredne razmere. Med najpomembnejšimi je zadostna zaloga pitne vode.
Slovenska priporočila navajajo, da je treba v prvih dneh izrednih razmer zagotoviti najmanj 7,5 litra vode na osebo na dan. Ta količina je namenjena pitju, pripravi hrane in osnovni osebni higieni. Takšna minimalna oskrba je predvidena le za krajše obdobje, praviloma največ dva do tri dni.
Za štiričlansko gospodinjstvo bi to pomenilo najmanj 90 litrov vode za tri dni. Količina je lahko večja glede na starost, zdravstveno stanje, vremenske razmere in posebne potrebe družinskih članov.
Britanska priporočila za osnovno zalogo pitne vode navajajo najmanj tri litre na osebo na dan. Razlika je povezana s tem, da slovenska minimalna količina vključuje tudi pripravo hrane in osnovno higieno, ne samo pitja.
Pri shranjevanju vode je pomembno, da je zaščitena pred soncem in toploto, embalaža pa mora ostati nepoškodovana. Zalogo je treba redno pregledovati in obnavljati.
Kaj bi moralo imeti doma vsako gospodinjstvo?
Za osnovno tridnevno pripravljenost ni treba kupovati drage opreme ali ustvarjati velikih zalog. Pomembneje je, da ima gospodinjstvo na enem mestu dostopne stvari, ki jih v izrednih razmerah najbolj potrebuje.
Med njimi so pitna voda, hrana z daljšim rokom uporabe, ki ne zahteva zahtevne priprave, baterijska svetilka z rezervnimi baterijami, radijski sprejemnik na baterije ali ročno polnjenje ter napolnjena prenosna baterija za telefon.
Posebno pozornost je treba nameniti zdravilom, ki jih družinski člani redno uporabljajo. Smiselno je pripraviti tudi osnovni komplet prve pomoči, higienske pripomočke, topla oblačila in odeje. Družine z majhnimi otroki, starejšimi ali bolnimi člani morajo zaloge prilagoditi njihovim potrebam, prav tako pa ne smejo pozabiti na domače živali.
Koristno je imeti tudi zapisane pomembne telefonske številke, kopije ključnih dokumentov in osnovni družinski dogovor, kako bodo člani komunicirali, če mobilno omrežje ne bo delovalo.
Slovenska uprava za zaščito in reševanje priporoča, da gospodinjstva zaloge pregledajo dvakrat letno, na primer ob prehodu na poletni in zimski čas. Tako lahko preverijo roke uporabe živil, stanje baterij in morebitne spremembe potreb družinskih članov.
Pripravljenost mora biti prilagojena finančnim zmožnostim. Osnovne zaloge je mogoče ustvarjati postopoma, pri čemer ni potrebe po paničnem nakupovanju ali kopičenju izdelkov.
Zakaj Evropska komisija poudarja prav 72 ur?
Evropska komisija je marca 2025 predstavila strategijo za večjo pripravljenost Evropske unije na krize. Dokument vključuje 30 ključnih ukrepov, namenjenih izboljšanju odzivanja na različne nevarnosti, od naravnih nesreč in podnebnih sprememb do geopolitičnih napetosti, kibernetskih napadov in drugih varnostnih groženj.
Med cilji je tudi spodbujanje prebivalstva k najmanj 72-urni samooskrbi v izrednih razmerah. Takšno obdobje lahko reševalnim službam in pristojnim organom omogoči, da v prvih dneh večje krize pomoč prednostno usmerijo k najbolj ogroženim.
Vendar 72 ur ni zagotovilo, da bodo vse motnje odpravljene v treh dneh. Nekatere nesreče lahko trajajo dlje, zato je smiselno, da gospodinjstva svojo pripravljenost prilagodijo tudi lokalnim tveganjem in dejanskim življenjskim okoliščinam.
Evropska strategija poudarja, da odgovornost za pripravljenost ni samo na posameznikih. Pomembno vlogo imajo tudi države, lokalne skupnosti, javne službe, podjetja in upravljavci kritične infrastrukture.
Prav tu se odpira pomembno vprašanje, kako dobro so na daljše motnje pripravljeni sistemi, od katerih je odvisna celotna družba. Zaloga hrane in vode lahko gospodinjstvu pomaga premostiti prve dni krize, ne more pa nadomestiti delujočega zdravstva, oskrbe z vodo, energetskega sistema in učinkovitega državnega odzivanja.
Ali Evropi res grozi velik napad že to zimo?
Opozorila evropskih in britanskih oblasti ne pomenijo, da obstajajo potrjeni načrti za konkreten napad na evropsko električno omrežje v prihajajočih zimskih mesecih. Kibernetski napadi, sabotaže in druge oblike ogrožanja infrastrukture so resnična varnostna tveganja, vendar jih je treba razlikovati od napovedi neposrednega dogodka.
Enake priprave so uporabne tudi ob povsem običajnih naravnih nesrečah, kot so poplave, žled, močnejša neurja ali obsežnejši tehnični izpadi. Slovenija ima s takšnimi dogodki že izkušnje, zato osnovna pripravljenost ni nekaj, kar bi bilo pomembno samo zaradi mednarodnih varnostnih razmer.
Namen priporočil je zmanjšati ranljivost prebivalstva in preprečiti, da bi se ob prvi motnji vsi hkrati odpravili v trgovine, na bencinske servise ali bankomate.
Pri tem je bistveno, da opozorila ne postanejo povod za nepotrebno prestrašenost. Razumna priprava pomeni nekaj osnovnih zalog, poznavanje ravnanja ob nesrečah in zavedanje, da sodobna infrastruktura kljub visoki razvitosti ni povsem odporna proti izrednim dogodkom.
Tri dni pripravljenosti lahko pomenijo veliko razliko
Večina ljudi o delovanju električnega omrežja, vodovoda, telekomunikacij in plačilnih sistemov razmišlja šele takrat, ko se pojavijo težave. Toda prav od teh storitev je odvisen velik del vsakdanjega življenja.
Nova britanska kampanja, evropska strategija in priporočila slovenskih ustanov imajo zato skupno sporočilo: gospodinjstva naj se na morebitne motnje pripravijo pravočasno, brez panike in v skladu s svojimi zmožnostmi.
To ne pomeni, da bi morali pričakovati katastrofo ali se odpovedati običajnemu življenju. Pomeni predvsem, da imamo doma dovolj osnovnih potrebščin, da lahko v prvih dneh izrednih razmer poskrbimo zase in za svoje najbližje.
Vprašanje torej ni, ali bo jutri res zmanjkalo elektrike, vode ali interneta. Pomembnejše je, ali bi bili na takšno situacijo pripravljeni, če bi se zgodila. In prav pri tem lahko nekaj preprostih odločitev danes pomeni veliko razliko jutri.
Spletno uredništvo
