Kar se je začelo kot spletno dopisovanje z dekletom, ki se je predstavljalo kot »Poredna Ema«, se je za 40-letnega Štajerca sprevrglo v večtedensko izsiljevanje, nasilje in grožnje. Skupina moških naj bi ga novembra lani zvabila na dogovorjeni zmenek v Rače, ga pretepla in mu nato več tednov jemala denar ter ga silila v najemanje kreditov. Oškodovanec naj bi zaradi hudih pritiskov razmišljal celo o samomoru. Primer zdaj obravnava mariborsko sodišče, kjer je eden od sedmih obtoženih priznal krivdo, drugi pa se bodo morali še zagovarjati.
Na mariborskem sodišču se nadaljuje kazenski postopek zaradi izsiljevanja 40-letnega moškega iz okolice Ptuja. Kot danes poroča Večer, je eden od sedmih obtoženih na predobravnavnem naroku priznal krivdo. Sodni postopek je tako dobil pomemben preobrat, medtem ko očitki zoper preostale obtožene še niso pravnomočno dokazani.
Primer je javnost prvič močneje pretresel januarja letos, ko so kriminalisti razkrili podrobnosti obsežne preiskave. Po navedbah policije in iz obtožnice naj bi osumljenci izkoristili spletno komunikacijo, da so oškodovanca zvabili na srečanje, nato pa ga z nasiljem, grožnjami in finančnimi zahtevami spravili v izjemno težek položaj.
Po poročanju Večera naj bi skupina moškega oškodovala za približno 32.000 evrov, pri čemer naj bi ga prisilila tudi v najem posojil in druge finančne obveznosti.
Začelo se je s profilom »Poredna Ema«
Zgodba sega v 17. november 2025, ko je 40-letnik prek aplikacije Snapchat navezal stik s profilom, ki se je predstavljal kot mlado dekle z imenom Poredna Ema. Dopisovanje je hitro postalo osebno, še istega dne pa je sledil dogovor za srečanje v Račah.
Moški se je odpravil na dogovorjeni kraj, kjer je pričakoval dekle, s katerim si je dopisoval. Toda po navedbah iz kazenskega postopka ga tam ni pričakala oseba s spletnega profila, temveč skupina moških. Ti naj bi ga obkolili, fizično napadli in mu začeli groziti.
Kot je januarja poročal Večer, naj bi napadalci moškemu očitali, da se je dogovarjal za srečanje z mladoletnico. Prav ta očitek naj bi uporabili kot sredstvo za nadaljnje izsiljevanje, saj so mu grozili s prijavo in javnim razkritjem.
Po navedbah oškodovanca naj bi mu med napadom poškodovali obraz, mu grozili s pištolo in mu odvzeli osebne predmete. Odpeljali naj bi ga tudi na različne lokacije, kjer so od njega zahtevali denar in druge vrednosti.
Domnevni zmenek je bil po ugotovitvah preiskovalcev del vnaprej pripravljene pasti. Namesto srečanja je sledilo obdobje, v katerem naj bi skupina nadzorovala njegove finančne odločitve in ga z grožnjami silila v izpolnjevanje vedno novih zahtev.
Izsiljevanje se ni končalo po prvem napadu
Po prvem srečanju naj se pritiski ne bi zmanjšali, temveč stopnjevali. Moški naj bi skoraj vsakodnevno prejemal klice in sporočila, v katerih so od njega zahtevali denar, nakup dragih izdelkov in izpolnjevanje drugih finančnih obveznosti.
Po poročanju 24ur in Večera naj bi ga izsiljevalci večkrat odpeljali v trgovine, kjer je moral sklepati naročniška razmerja in kupovati drage mobilne telefone. Te izdelke naj bi nato izročal članom skupine, sam pa je ostajal z obveznostmi, ki jih je moral odplačevati.
V enem od primerov naj bi ga odpeljali celo v Zagreb, kjer so po navedbah iz preiskave uporabljali njegovo bančno kartico za igre na srečo. Moški naj bi moral medtem čakati, brez možnosti, da bi se učinkovito uprl zahtevam.
Izsiljevanje naj bi se nadaljevalo približno mesec in pol. V tem obdobju je oškodovanec po lastnih navedbah izgubljal denar, premoženje in občutek varnosti, saj ni vedel, kdaj bodo sledile nove zahteve.
Pomembno je poudariti, da gre pri teh opisih za navedbe iz preiskave in kazenskega postopka. O odgovornosti posameznih obtoženih, ki krivde niso priznali, bo moralo odločiti sodišče.
Prisilili naj bi ga tudi v prodajo avtomobila
Med najbolj nenavadnimi podrobnostmi primera je dogajanje z oškodovančevim avtomobilom. Po poročanju Večera naj bi ga skupina prisilila, da je vozilo prodal za približno 2.500 evrov, denar pa izročil izsiljevalcem.
Toda s tem se zgodba ni končala. Nekaj dni pozneje naj bi moral isti avtomobil odkupiti za približno 6.300 evrov. Tako naj bi izgubil denar, hkrati pa prevzel dodatne finančne obveznosti.
Takšno ravnanje kaže, kako naj bi domnevni izsiljevalci izkoriščali njegov strah in nemoč. Njihove zahteve naj ne bi bile omejene na enkratno plačilo, temveč naj bi se ponavljale in stopnjevale, ne glede na to, koliko denarja jim je moški že izročil.
V obtožnici so po poročanju medijev opisani tudi drugi primeri finančnega izčrpavanja, vključno s prisilo k podpisu priznanja dolga. Prav zaporedje teh dejanj je pomembno za razumevanje resnosti očitkov, ki jih obravnava mariborsko sodišče.
Vrhunec izsiljevanja: kredit v višini 40.000 evrov
Eden najtežjih trenutkov se je po navedbah iz preiskave zgodil decembra, ko naj bi izsiljevalci od moškega zahtevali najem večjega bančnega posojila.
Po poročanju Večera in 24ur je 16. decembra na banki na Ptuju sklenil kreditno pogodbo za približno 40.000 evrov. Ker je moral del denarja nameniti poplačilu prejšnjih obveznosti, mu je ostalo približno 20.000 evrov, ki naj bi jih izročil izsiljevalcem.
Čeprav je izročil tako visok znesek, naj bi se zahteve nadaljevale. Še konec decembra naj bi skupina od njega pričakovala dodatna plačila, kar kaže na obseg pritiskov, opisanih v kazenskem postopku.
Oškodovanec je po doslej objavljenih informacijah svojo neposredno finančno škodo ocenil na približno 32.000 evrov. Ta znesek ni enak skupni vrednosti vseh kreditnih pogodb, saj vključuje različne oblike odvzetega denarja in premoženja.
Poleg finančnih posledic naj bi ga dogajanje močno psihično prizadelo. Po poročanju medijev je zaradi groženj in občutka brezizhodnosti razmišljal celo o samomoru.
Pomagal mu je pogovor z bližnjimi
Izsiljevanje naj bi se končalo šele, ko je moški o svoji stiski spregovoril z bližnjimi. Po navedbah iz preiskave se je zaupal sorodniku oziroma prijatelju, ki ga je spodbudil, naj dogajanje prijavi policiji.
Prijava je sprožila obsežno kriminalistično preiskavo. Policisti so januarja letos opravili več hišnih preiskav, pri katerih je sodelovala tudi specialna enota policije. Pridržali so več osumljencev, za dva, ki naj bi imela pomembnejšo vlogo pri izsiljevanju, pa je bil odrejen pripor.
Takrat je policija poročala o šestih osumljencih, pozneje pa se je obtožnica razširila na sedem oseb. Primer je nato prešel v sodno obravnavo, v kateri se zdaj ugotavlja odgovornost posameznih obtoženih.
Policija je ob razkritju primera opozorila na nevarnost izsiljevanja prek spletnih omrežij. Storilci lahko z lažnimi profili pridobijo zaupanje posameznika, nato pa osebne podatke, pogovore ali okoliščine srečanja uporabijo za grožnje in zahteve po denarju.
Eden od sedmih obtoženih priznal krivdo
Najpomembnejša novost v primeru je dogajanje na mariborskem sodišču. Večer danes poroča, da je eden od sedmih obtoženih priznal krivdo, medtem ko se kazenski postopek proti drugim nadaljuje.
Priznanje krivde pomeni pomemben korak v sodnem postopku, vendar ne dokazuje samodejno odgovornosti preostalih obtoženih. Za vsakega posebej mora sodišče presoditi dokaze, očitke tožilstva in navedbe obrambe.
Po poročanju Večera je bil med udeleženci predobravnavnega naroka tudi Gal Deučman, ki je postopek spremljal iz pripora prek videokonference. Obravnava je odprla tudi vprašanja o dokazih, ki jih izpodbijajo zagovorniki drugih obtoženih.
Za zdaj ni mogoče govoriti o pravnomočno zaključenem postopku zoper celotno skupino. Sodišče bo moralo odločiti o nadaljnjem poteku obravnave, odgovornosti posameznikov in morebitnih kaznih.
Primer razkriva nevarnost izsiljevanja prek spleta
Primer iz okolice Ptuja opozarja na posebno nevarno obliko spletnih prevar, pri kateri storilci ne poskušajo zgolj pridobiti denarja prek elektronskih sporočil, temveč žrtev zvabijo tudi na osebno srečanje.
Lažni profil lahko ustvari občutek zaupanja, storilci pa nato izkoristijo strah pred javnim razkritjem, obtožbami ali nasiljem. Prav takšen mehanizem naj bi bil po navedbah preiskovalcev uporabljen v tem primeru.
Strokovnjaki za varnost zato opozarjajo, da je ob grožnjah pomembno čim prej poiskati pomoč in shraniti morebitna sporočila, posnetke ter druge dokaze. Plačevanje izsiljevalcem pogosto ne pomeni konca zahtev, temveč lahko povzroči njihovo nadaljnje stopnjevanje.
Za 40-letnega Štajerca se je spletno dopisovanje po navedbah iz kazenskega postopka spremenilo v večtedensko obdobje nasilja in finančnega izčrpavanja. Zdaj se zgodba nadaljuje pred mariborskim sodiščem, kjer bo treba ugotoviti odgovornost vseh vpletenih.
Priznanje krivde enega od obtoženih je pomembna novost, vendar primer še ni zaključen. Njegov razplet bo odvisen od nadaljnjega sodnega postopka in presoje dokazov.
Spletno uredništvo Toti Maribor
