V Ljubljani se nadaljujejo težave z dostopnostjo osebnih zdravnikov. Zdravstveni dom Ljubljana je v enoti Center ostal brez specialistke družinske medicine, pri kateri je bilo še septembra opredeljenih 1767 pacientov. Čeprav jim zdravstveni dom zagotavlja nadomestno oskrbo, novega stalnega zdravnika zanje za zdaj nima. Še bolj skrb vzbujajoče je dogajanje v Šentvidu, kjer bi lahko že v začetku oktobra odprli novo ambulanto, vendar se je postopek ustavil zaradi nesoglasij med zdravstvenim domom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Medtem je v prestolnici brez izbranega družinskega ali otroškega zdravnika še vedno več kot 28.500 ljudi.
Ljubljana se že več let sooča s težavami pri zagotavljanju dostopnega osnovnega zdravstvenega varstva. Čeprav se je število ljudi brez osebnega zdravnika v zadnjem letu nekoliko zmanjšalo, se številni prebivalci še vedno srečujejo z zavrnitvami pri vpisu, iskanjem prostih ambulant in negotovostjo, kdo bo skrbel za njihovo zdravljenje.
Najnovejši primer prihaja iz enote Center Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer je delo zaključila specialistka družinske medicine. Po poročanju Dnevnika je imela še v začetku septembra 1767 opredeljenih pacientov, zdaj pa kot koncesionarka deluje v Kamniku. Zdravstveni dom zanjo še ni zagotovil stalnega naslednika, zato so se njeni dosedanji pacienti znašli v položaju, ko morajo zdravstveno oskrbo uveljavljati prek nadomestne organizacije dela.
Primer razkriva širšo težavo slovenskega zdravstva. Tudi kadar zdravstveni dom zaposli nove zdravnike, to še ne pomeni, da lahko vsi pacienti, ki izgubijo svojega zdravnika, takoj izberejo novega. Pomembno vlogo imajo obremenjenost ambulant, razporeditev kadra, pravila za sprejemanje pacientov in financiranje zdravstvenih programov.
Brez stalne zdravnice ostalo 1767 pacientov
Odhod družinske zdravnice za paciente ne pomeni zgolj spremembe imena na vratih ambulante. Izbrani osebni zdravnik praviloma spremlja zdravstveno stanje posameznika skozi daljše obdobje, pozna njegovo zdravstveno zgodovino, kronične bolezni, zdravila in morebitne posebnosti pri zdravljenju.
Ko zdravnik odide, mora zdravstveni zavod organizirati nadaljnjo oskrbo, pacienti pa se lahko znajdejo pred vprašanjem, ali bodo morali ob vsakem obisku svojo zdravstveno zgodovino pojasnjevati drugemu zdravniku. To je posebej zahtevno za starejše ljudi, kronične bolnike in paciente, ki potrebujejo redne preglede ali pogoste prilagoditve zdravljenja.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so dosedanje paciente zdravnice obvestili, da jim bodo zdravstveno oskrbo zagotavljali še dve leti. Toda zagotovljena nadomestna oskrba ni enaka možnosti izbire novega stalnega osebnega zdravnika. Za paciente je pomembno predvsem, kdo bo v tem času izvajal preglede, predpisoval zdravila, izdajal napotnice in spremljal njihovo zdravstveno stanje.
Po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, zdravstveni dom za zdaj nima zdravnika, ki bi neposredno prevzel ambulanto odhajajoče specialistke. Pacienti bodo zato morali spremljati obvestila zdravstvenega doma in morebitne možnosti nove opredelitve.
Brez osebnega zdravnika še vedno več kot 28.500 Ljubljančanov
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se je dostopnost osebnih zdravnikov v Ljubljani v zadnjem letu statistično izboljšala. Konec septembra letos je bilo brez izbranega družinskega ali otroškega zdravnika 28.534 prebivalcev oziroma 10,1 odstotka, medtem ko je bilo leto prej takšnih 33.427 oziroma 11,9 odstotka.
To pomeni, da se je število ljudi brez zdravnika zmanjšalo za 4893 oziroma za približno 14,6 odstotka. Delež prebivalcev brez izbranega zdravnika se je znižal za 1,8 odstotne točke, kar je pomemben premik, vendar nikakor ne pomeni, da je težava odpravljena.
Za več kot 28.500 ljudi namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kje bodo našli zdravnika, ki jih bo pripravljen sprejeti. Številni se zato obračajo na dodatne ambulante družinske medicine, iščejo možnosti v drugih občinah ali čakajo na odprtje novih ambulant.
Pri tem je treba razlikovati med statistično dostopnostjo in dejanskimi možnostmi pacientov. Zdravnik je lahko po uradnih podatkih še dolžan sprejemati nove paciente, vendar se lahko posameznik pri urejanju vpisa sreča z organizacijskimi omejitvami ali nejasnimi informacijami. Prav zato je pomembno, da so podatki o prostih ambulantah ažurni in razumljivi.
Več zdravnikov, a pacienti še vedno težko najdejo ambulanto
Na prvi pogled se zdi protislovno, da ima Zdravstveni dom Ljubljana več zaposlenih zdravnikov, hkrati pa številni prebivalci še vedno ne morejo izbrati osebnega zdravnika. Toda razlogov za takšno stanje je več.
Zdravniki, ki odhajajo v pokoj ali zamenjajo delovno okolje, imajo lahko bistveno več opredeljenih pacientov kot njihovi nasledniki. Novi zdravniki pa ob doseženi predpisani obremenitvi niso več dolžni sprejemati dodatnih pacientov. Tako lahko zdravstveni dom zaposli novega specialista, vendar ta ne prevzame vseh ljudi, ki so bili opredeljeni pri njegovem predhodniku.
Dnevnik opozarja, da je bila meja, pri kateri lahko zdravniki odklanjajo nove vpise, znižana leta 2019, v času vlade Marjana Šarca. Sprememba je bila povezana z obremenjenostjo družinskih zdravnikov, vendar ima tudi posledice za dostopnost izbire osebnega zdravnika.
To pomeni, da zgolj število zaposlenih zdravnikov ne pove dovolj o dejanski razpoložljivosti zdravstvene oskrbe. Pomembno je tudi, koliko pacientov posamezna ambulanta obravnava, kako je organizirano delo in koliko novih opredelitev lahko sprejme.
Za pacienta, ki nima zdravnika, je namreč najpomembnejše, ali ga lahko nekdo dejansko sprejme, ne pa koliko zdravnikov je skupno zaposlenih v zdravstvenem domu.
Deset pediatrov odšlo, trinajst novih prišlo
Podobne težave se pojavljajo tudi pri zdravstvenem varstvu otrok. Zdravstveni dom Ljubljana je letos zapustilo deset pediatrov, hkrati pa so zaposlili trinajst novih. Kadrovska bilanca je torej pozitivna, vendar to po dostopnih podatkih še ni omogočilo odpiranja novih možnosti za vpis otrok.
Po poročanju Dnevnika trenutno ne v Zdravstvenem domu Ljubljana ne pri ljubljanskih koncesionarjih ni ambulante, ki bi na novo sprejemala otroke. To je posebej občutljivo za starše novorojenčkov in družine, ki se priselijo v prestolnico.
Pri tem obstaja pomembna posebnost. ZZZS pojasnjuje, da mora izbrani zdravnik v otroškem ali šolskem dispanzerju z najnižjim številom opredeljenih oseb znotraj posamezne območne enote pod določenimi pogoji sprejemati novorojenčke in dojenčke, tudi če je sicer dosegel mejo obremenitve.
To pomeni, da splošna informacija, da ambulante ne sprejemajo novih otrok, ne odpravi vseh obveznosti glede zdravstvenega varstva najmlajših. Starši, ki imajo težave pri izbiri pediatra za novorojenčka, lahko zato dodatna pojasnila zahtevajo pri ZZZS.
Težava pa ostaja širša. Če zdravnik odide, njegova ambulanta pa se zapre ali zmanjša obseg dela, lahko tudi ob zaposlitvi novih pediatrov nastane razlika med številom pacientov, ki potrebujejo zdravnika, in dejanskimi možnostmi za njihov sprejem.
Rekordno število mladih zdravnikov, toda rešitev še ni zagotovljena
V Zdravstvenem domu Ljubljana trenutno dela 51 specializantov družinske medicine in 17 specializantov pediatrije. Skupaj torej kar 68 mladih zdravnikov, ki se usposabljajo na področjih, kjer so kadrovske potrebe že več let izrazite.
V zdravstvenem domu poudarjajo, da toliko specializantov družinske medicine in pediatrije doslej še niso imeli. Podatek je pomemben, saj kaže, da obstaja možnost postopnega izboljšanja kadrovskih razmer.
Vendar specializanti niso samodejna rešitev za današnje pomanjkanje osebnih zdravnikov. Njihovo usposabljanje traja več let, delajo pod mentorskim nadzorom, za samostojno prevzemanje pacientov pa morajo izpolnjevati predpisane pogoje.
Po pravilih ZZZS lahko v določenih okoliščinah tudi specializant zadnjega dela specializacije postane izbrani osebni zdravnik, vendar morata biti zagotovljena njegovo soglasje in ustrezno mentorstvo. Takšna ureditev lahko omogoči hitrejše vključevanje mladih zdravnikov, vendar je odvisna tudi od organizacije in financiranja ambulant.
Največje vprašanje zato ni zgolj, koliko specializantov ima Ljubljana danes, temveč koliko jih bo po zaključku usposabljanja ostalo v javnem osnovnem zdravstvu. Če bodo odšli v druge ustanove ali druga okolja, se lahko kadrovske težave nadaljujejo kljub rekordnemu številu mladih zdravnikov.
V Šentvidu bi lahko odprli ambulanto, a se je zapletlo pri pogodbah
Eden najbolj zgovornih primerov trenutnih težav prihaja iz ljubljanskega Šentvida. Zdravstveni dom Ljubljana je nameraval v začetku oktobra odpreti ambulanto specializanta družinske medicine, pri katerem bi se lahko pacienti tudi opredelili.
Takšna ambulanta bi pomenila dodatno možnost za prebivalce brez osebnega zdravnika. Po pojasnilih zdravstvenega doma bi lahko prispevala tudi k razbremenitvi šolske medicine, saj bi se del pacientov lahko preusmeril v družinsko ambulanto, pediatri pa bi imeli več možnosti za sprejem najmlajših otrok.
Toda ambulanta kljub pripravljenemu kadru še ni začela delovati. Razlog je spor glede pogodbene podlage in financiranja, pri čemer Zdravstveni dom Ljubljana in ZZZS poudarjata različne vidike zapleta.
V zdravstvenem domu pojasnjujejo, da ZZZS še ni uredil pogojev za financiranje novega programa. Na ZZZS pa odgovarjajo, da so pogodbeno podlago pripravljeni urediti, vendar zdravstveni dom še ni podpisal osnovne pogodbe za leto 2026.
Tako imamo položaj, v katerem je zdravnik na voljo, pacienti potrebujejo ambulanto, ta pa zaradi pogodbenega spora še ne more začeti sprejemati ljudi.
ZZZS in zdravstveni dom si odgovornost razlagata različno
Po pojasnilih ZZZS je Zdravstveni dom Ljubljana sprožil arbitražni postopek zaradi nestrinjanja z nekaterimi določbami vladne uredbe, ki določa pogoje izvajanja in financiranja zdravstvenih programov.
Ker osnovna pogodba za leto 2026 še ni sklenjena, ZZZS vztraja, da z dodatkom k pogodbi ne more urediti financiranja posameznih novih programov. Po navedbah zavoda so zdravstveni dom v zadnjih tednih večkrat pozvali, naj arbitražni postopek umakne.
V Zdravstvenem domu Ljubljana pa opozarjajo, da imajo specializante, ki jih želijo čim prej vključiti v delo, vendar potrebujejo ustrezne sistemske pogoje. Podrobnejših pojasnil o arbitraži za zdaj ne dajejo, saj nameravajo postopek komentirati po njegovem zaključku.
Pomembno je poudariti, da iz doslej objavljenih informacij ni mogoče dokončno presoditi, katera stran ima v pogodbenem sporu prav. Za takšno oceno bi bilo treba poznati sporne določbe, vsebino pogodbe in argumente obeh strani.
Je pa posledica za paciente povsem konkretna: ambulanta, ki bi lahko začela delovati že oktobra, ostaja zaprta. Dokler spor ne bo razrešen, ni jasno, kdaj bodo prebivalci Šentvida in širše Ljubljane dobili dodatno možnost izbire osebnega zdravnika.
Kje lahko Ljubljančani sploh še izberejo osebnega zdravnika?
Dodatno zmedo povzročajo različne informacije o tem, katere ambulante v Ljubljani še sprejemajo paciente.
Po zadnjih objavah Zdravstvenega doma Ljubljana tam ni prostih družinskih zdravnikov. Sledilnik Zdravniki medtem navaja koncesionarko, ki naj bi bila formalno še prosta, vendar njena ambulanta po poročanju Dnevnika še ni začela delovati.
Drugačno sliko kažejo podatki ZZZS, po katerih je v Ljubljani še nekaj zdravnikov, ki so glede na svojo obremenjenost dolžni sprejemati nove paciente. Razlike med objavami lahko povzročijo dodatno negotovost, saj pacient težko presodi, katera informacija je dejansko uporabna.
ZZZS pojasnjuje, da podatke o zdravnikih in številu opredeljenih pacientov objavlja redno, praviloma vsak delovni dan in ob sobotah. Podatki temeljijo na informacijah izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so odgovorni za njihovo pravilnost.
Pomembno je tudi, da objavljeni seznam ne pomeni nujno, da je mogoče pregled dobiti takoj. Pove predvsem, ali je zdravnik glede na predpisana merila še dolžan sprejemati nove opredelitve.
Zato je za paciente priporočljivo, da pred obiskom preverijo najnovejše podatke in neposredno stopijo v stik z ambulanto. Če naletijo na zavrnitev, čeprav je zdravnik po podatkih ZZZS še dolžan sprejemati paciente, lahko zahtevajo dodatno pojasnilo pri zdravstvenem zavodu oziroma ZZZS.
Kaj lahko stori pacient, ki ostane brez zdravnika?
Pacienti, katerih osebni zdravnik trajno preneha delati, imajo pravico poiskati in izbrati novega zdravnika. ZZZS pojasnjuje, da se nova izbira opravi s podpisom izjave o izbiri osebnega zdravnika pri novem izvajalcu.
Če v kraju prebivališča ni zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente, lahko odrasli brez izbranega osebnega zdravnika preverijo možnost vključitve v dodatno ambulanto družinske medicine. Pri tej obliki oskrbe se pacient opredeli na ambulanto in ne na posameznega zdravnika.
Takšne ambulante so namenjene osebam, starejšim od 19 let, ki nimajo izbranega splošnega osebnega zdravnika. Omogočajo izvajanje osnovne zdravstvene oskrbe, vključno s predpisovanjem zdravil in izdajanjem potrebne zdravstvene dokumentacije v okviru svojih pristojnosti.
Pacient lahko osebnega zdravnika izbere tudi zunaj kraja prebivališča, vendar pri tem veljajo določene omejitve. ZZZS opozarja, da v takšnem primeru praviloma ni upravičen do povračila potnih stroškov, zdravnik pa lahko izbiro pod določenimi pogoji zavrne zaradi prevelike oddaljenosti.
Za paciente odhajajoče zdravnice iz enote Center je posebej pomembno, da nadomestna oskrba ostane nemotena, dokler ne dobijo možnosti za novo stalno opredelitev.
Ljubljana načrtuje dodatne koncesije, vendar postopki še niso zaključeni
Nekaj dodatnih možnosti bi lahko prinesle nove koncesije. Po podatkih ZZZS je ljubljanska območna enota mestni občini izdala soglasje za podelitev koncesij za dva tima otroško-šolskega dispanzerja in dva tima družinske medicine.
Mestna občina Ljubljana je septembra že objavila razpis za dve koncesiji na področju otroško-šolskega dispanzerja. Za družinsko medicino pa po javno dostopnih podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, razpis še ni bil objavljen.
Pri tem je treba poudariti, da soglasje za koncesijo še ne pomeni, da je ambulanta že odprta ali da je zdravnik začel sprejemati paciente. Najprej mora občina izpeljati predpisani postopek izbire izvajalca, nato pa mora ta urediti še pogodbeno razmerje z ZZZS.
Na ZZZS pojasnjujejo, da je njihov razpis za vključitev izbranih izvajalcev odprt do 31. decembra 2026. Časovni okvir za dejansko odprtje novih ambulant bo zato odvisen od poteka postopkov in izpolnjevanja pogojev.
Nove koncesije bi lahko izboljšale dostopnost, vendar za zdaj še ne pomenijo neposredne rešitve za tisoče Ljubljančanov, ki osebnega zdravnika potrebujejo danes.
Zakaj je položaj v Ljubljani posebej zahteven?
Ljubljana se pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva sooča z več posebnostmi. Kot največje slovensko mesto privablja nove prebivalce iz drugih delov države in tujine, hkrati pa je v njej skoncentriran velik del slovenskega bolnišničnega in specialističnega zdravstva.
To pomeni, da se zdravstveni dom pri zaposlovanju zdravnikov sooča tudi s konkurenco drugih zdravstvenih ustanov. Mladi zdravniki imajo na voljo različne karierne možnosti, zato je za dolgoročno stabilnost osnovnega zdravstva pomembno, da jim zdravstveni domovi ponudijo ustrezne delovne pogoje, strokovni razvoj in predvidljivo organizacijo dela.
Na ZZZS opozarjajo, da bo treba posebno pozornost nameniti prav spodbujanju mladih zdravnikov, da svojo poklicno pot nadaljujejo v primarnem zdravstvu. Ob tem poudarjajo potrebo po stabilnem delovanju obstoječih ambulant in čim hitrejšem nadomeščanju zdravnikov, ki odhajajo.
Samo dodatno zaposlovanje namreč ne bo dovolj, če bodo hkrati odhajali izkušeni zdravniki z velikim številom pacientov. Prav tako kadrovske okrepitve ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, če se bo odpiranje novih ambulant ustavljalo zaradi organizacijskih ali pogodbenih zapletov.
Več zdravnikov na papirju, toda pacienti potrebujejo dejansko dostopno oskrbo
Primer 1767 pacientov, ki so po odhodu zdravnice ostali brez stalne opredelitve, in zaplet z novo ambulanto v Šentvidu razkrivata, kako zapleten je problem dostopnosti osnovnega zdravstva v Ljubljani.
Statistični podatki kažejo izboljšanje, saj se je število ljudi brez izbranega zdravnika v enem letu zmanjšalo za skoraj pet tisoč. Zdravstveni dom ima rekordno število specializantov, načrtovane so tudi nove koncesije. Toda ob teh pozitivnih kazalnikih ostaja dejstvo, da več kot vsak deseti prebivalec obravnavanega območja še vedno nima izbranega družinskega ali otroškega zdravnika.
Najbolj zgovoren je prav primer Šentvida. Če je zdravnik pripravljen prevzemati paciente, ambulanta pa zaradi nerešenih pogodbenih vprašanj ne more začeti delovati, postane jasno, da kadrovska stiska ni edina ovira.
Ljubljančani ne potrebujejo zgolj obljub o novih zaposlitvah in ambulantah, temveč dejansko možnost, da si izberejo zdravnika, ki bo dolgoročno skrbel za njihovo zdravje. Dokler bodo tisoči ostajali brez te možnosti, bo težko govoriti o resnično urejeni dostopnosti osnovnega zdravstvenega varstva.
