Le dobre pol ure vožnje od hrvaške meje leži eno najbolj nenavadnih slovenskih mest, ki ga mnogi naši južni sosedje šele odkrivajo. Hrvaški mediji so pozornost namenili Kostanjevici na Krki, najmanjšemu slovenskemu mestu in edinemu pri nas, katerega staro mestno jedro leži na otoku.
Poimenovali so jo privlačna destinacija za enodnevni izlet, posebej pa izpostavili, da se je mogoče do nje iz Hrvaške pripeljati tudi brez nakupa slovenske vinjete. Za Dolenjce kraj seveda ni nobena skrivnost – toda pogled čez mejo pokaže, da bi lahko »dolenjske Benetke« postale še precej bolj prepoznavna izletniška destinacija.
Kostanjevica na Krki je že na prvi pogled drugačna. Staro mestno jedro leži na umetnem otoku v meandru Krke, z obema bregovoma pa ga povezujeta značilna lesena mostova. Turistični portal destinacije jo opisuje kot najmanjše in edino slovensko poseljeno mesto na otoku, obdano z reko, Krakovskim gozdom in Gorjanci.
Prav ta lega ji daje podobo, zaradi katere se je je že dolgo oprijelo ime »dolenjske Benetke«. A zanimivo je, da vzdevek ni nastal samo zaradi romantične podobe hiš ob Krki. Pomemben razlog so bile tudi pogoste poplave, zaradi katerih je voda skozi zgodovino postala neločljiv del življenja mesta.
Hrvati jo predstavljajo kot izlet tik čez mejo
Pozornost hrvaških obiskovalcev ni presenetljiva. Kostanjevica na Krki leži blizu slovensko-hrvaške meje, zaradi česar je lahko zanimiva predvsem za obiskovalce iz Zagreba in severozahodne Hrvaške. N1 je izpostavil še eno praktično podrobnost: do mesta je mogoče iz Hrvaške priti po cestah, za katere slovenska vinjeta ni potrebna.
Toda največja prednost Kostanjevice je pravzaprav njena velikost. Za prvi vtis ni potreben zapleten načrt poti. Avto je mogoče pustiti in se skozi staro jedro odpraviti peš, se ustaviti ob Krki, prečkati lesena mostova ter raziskati zgodovinske stavbe in cerkve.
Mesto je majhno, vendar njegova zgodovina nikakor ni. Kostanjevica se kot mesto omenja že leta 1252, zato velja za najstarejše in hkrati najmanjše mesto na Dolenjskem. Njegov razvoj je bil tesno povezan z rodbino Spanheimov, vojvoda Bernard Spanheim pa je leta 1234 v bližini ustanovil cistercijanski samostan.
Samostan, ki je danes ena največjih slovenskih galerij
Nekdanji cistercijanski samostan je danes ena največjih znamenitosti kraja. V njem domuje Galerija Božidar Jakac, ki sodi med največje slovenske galerije po površini razstavnih prostorov, obsegu gradiva in likovnem fondu.
Obiskovalci si lahko ogledajo stalne zbirke pomembnih slovenskih umetnikov prve polovice 20. stoletja in Pletersko zbirko evropskih slikarjev, v nekdanji samostanski cerkvi, lapidariju in drugih prostorih pa pripravljajo tudi začasne ter sodobne umetniške razstave.
Galerija je trenutno odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprta. Redna vstopnica za odrasle stane sedem evrov, za upokojence in študente pet evrov, družinska pa 12 evrov. Mlajši od 18 let imajo pri individualnem obisku prost vstop.
Forma viva: umetnost, ki je ni treba iskati v muzeju
Ena največjih posebnosti Kostanjevice je, da umetnost ni zaprta samo za galerijskimi zidovi. Okoli nekdanjega samostana in po širšem območju mesta stojijo lesene skulpture, ki so skozi desetletja nastajale v okviru mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva.
Kiparji pri ustvarjanju uporabljajo hrastov les iz Krakovskega gozda, nastalo pa je že več kot sto skulptur, ki ostajajo razstavljene v naravnem okolju. Zato se obisk galerije zelo naravno nadaljuje v sprehod skozi park in okolico mesta.
Za obiskovalca, ki ga klasične galerije morda niti ne zanimajo, je prav Forma viva eden od razlogov, da je Kostanjevica nekaj posebnega. Monumentalne lesene skulpture se pojavljajo med drevesi in ob poteh ter ustvarjajo nenavadno povezavo med umetnostjo, naravo in večstoletno zgodovino nekdanjega samostana.
Pod Gorjanci se skriva še eno presenečenje
Le nekaj minut iz mestnega jedra čaka povsem drugačna znamenitost – Kostanjeviška jama. Njena zgodba je zanimiva že zaradi načina, kako je postala dostopna ljudem. Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in razkrile podzemni svet ob vznožju Gorjancev.
Jama je v celoti dolga več kot dva kilometra, za obiskovalce pa je urejenih nekaj več kot 300 metrov. Temperatura v notranjosti je skozi leto približno 12 stopinj Celzija, zato je za obisk tudi v toplejših mesecih priporočljivo imeti s seboj primerna oblačila. Ogledi potekajo organizirano in pod strokovnim vodstvom jamarjev.
Prav kombinacija reke, starega mestnega jedra, umetnosti in podzemlja omogoča, da Kostanjevica ni zgolj kraj za enourni postanek. Izlet je mogoče brez težav raztegniti čez ves dan.
Krka je del mesta, ne samo njegova kulisa
Kostanjevice seveda ni mogoče zares doživeti brez Krke. Reka obdaja staro jedro in je stoletja določala način življenja prebivalcev. Danes je predvsem ena največjih turističnih prednosti mesta.
Lokalna turistična ponudba vključuje tudi vožnjo s tradicionalnim kostanjeviškim čolnom, na voljo so izleti in aktivnosti ob reki, okolica pa je primerna tudi za kolesarjenje in pohodništvo. Uradna turistična ponudba kraja ima celo večdnevna doživetja, ki povezujejo čolnarjenje po Krki, lokalno kulinariko in vina, Kostanjeviško jamo ter obisk Galerije Božidar Jakac.
To je morda tudi največji čar »dolenjskih Benetk«. Mesto ni turistična kulisa, zgrajena okoli ene znamenitosti. Reka, mostovi, stare hiše in ozke ulice so del vsakdanjega prostora, po katerem se domačini še vedno premikajo.
Le streljaj stran tudi slovenski pragozd
Če ostane še nekaj časa, je v bližini še ena naravna posebnost. Krakovski gozd je največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji, njegov osrednji del pa predstavlja edini slovenski nižinski pragozdni ostanek. V njem rastejo mogočni stoletni dobi, pomemben pa je tudi kot življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Vendar to ni prostor za nenadzorovano pohajkovanje po pragozdu. Turistični center opozarja, da je spoznavanje zaščitenega območja mogoče s strokovnim vodstvom, s čimer se varuje občutljiv ekosistem.
Kostanjevica tako na zelo majhnem območju združuje stvari, za katere bi drugod potrebovali več različnih izletov: srednjeveško mesto, reko, umetnost, nekdanji samostan, kraško jamo, vinorodne Gorjance in pragozd.
Kraj, mimo katerega se pogosto odpeljemo
Zanimivo je, da morajo včasih prav tuji mediji opozoriti na kraje, ki jih imamo doma tako blizu, da jih skoraj spregledamo. Hrvaški obiskovalec mora prečkati državno mejo, da pride do Kostanjevice, številni Slovenci pa se mimo nje vozijo proti Zagrebu, Brežicam, Čatežu ali drugim krajem jugovzhodne Slovenije.
Prav jesen je lahko za takšen izlet posebej zanimiva. Gorjanci in gozdovi dobivajo jesenske barve, poletne množice izginejo, sprehod skozi mesto in ob Krki pa ne zahteva posebne priprave. Turistično-informacijski center Kostanjevica na Krki je do 14. oktobra odprt od torka do nedelje med 9. in 17. uro, od 15. oktobra pa preide na zimski urnik med 8. in 16. uro.
In čeprav primerjava z Benetkami zveni kot turistična domislica, ima Kostanjevica nekaj, česar velike Benetke že dolgo nimajo veliko – mir. Nobenih nepreglednih množic in dolgih vrst, temveč majhno staro mesto, lesena mostova, Krka in umetnost na prostem.
Hrvati so ga zdaj znova postavili pod žaromete. Za Dolenjce pa je morda najlepši del zgodbe prav ta, da je kraj, zaradi katerega se obiskovalcem iz tujine splača čez mejo, njim praktično pred domačim pragom.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
