Nenadna smrt komaj 28-letne Darje Šipilove, zaposlene na ruskem raziskovalnem inštitutu, specializiranem za kugo in druge nevarne okužbe, je v Sibiriji sprožila strah in številna vprašanja. Neodvisni ruski mediji poročajo, da naj bi mlada laboratorijska delavka nekaj dni pred smrtjo pri delu razbila epruveto z bakterijo, ki povzroča kugo. Ruske oblasti to odločno zanikajo in vztrajajo, da je umrla zaradi »pljučnice neznanega izvora«.
Toda hkrati so sprožile obsežne epidemiološke ukrepe: približno 200 ljudi je bilo po poročanju medijev pod zdravstvenim nadzorom, več kot 60 sodelavcev je bilo izoliranih na inštitutu, omejitve pa so uvedli tudi v več zdravstvenih ustanovah. Kaj se je torej v resnici zgodilo?
Primer je v nekaj dneh prerasel lokalne okvire in pritegnil pozornost tujih medijev ter celo Združenih držav Amerike. Razlog ni samo nenavadna smrt mlade ženske, temveč predvsem kraj, kjer je delala: Irkutski raziskovalni inštitut za boj proti kugi v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, ki se ukvarja prav z nevarnimi nalezljivimi boleznimi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da ZDA spremljajo dogajanje, medtem ko ruske oblasti prebivalstvo mirijo in zagotavljajo, da epidemiološke razmere ostajajo stabilne.
Darja je bila stara komaj 28 let
Darja Šipilova je delala kot laboratorijska strokovnjakinja na irkutskem inštitutu. Po poročanju RFE/RL in drugih medijev je bila 29. septembra sprejeta v bolnišnico, potem ko je zbolela, umrla pa je v zgodnjih urah 2. oktobra v bolnišnici v Šelehovu, mestu v bližini Irkutska. Njeno zdravstveno stanje naj bi se hitro poslabšalo, neuradna poročila pa so govorila o hudi pljučnici.
Prav okoli vzroka bolezni pa se zgodbi uradnih oblasti in neodvisnih medijev močno razhajata. Ruski Rospotrebnadzor, zvezna služba, pristojna tudi za epidemiološki nadzor, trdi, da je Šipilova umrla zaradi pljučnice neznanega izvora. Po njihovih navedbah preiskave v njenem organizmu niso odkrile mikroorganizmov, povezanih z njenim poklicnim delom. Inštitut je prav tako zanikal, da bi pri delu s patogenimi mikroorganizmi prišlo do kakršnekoli nesreče.
Je nekaj dni pred smrtjo razbila epruveto?
Povsem drugačno zgodbo so objavili neodvisni ruski mediji. Medij Ljudi Bajkala je s sklicevanjem na svoje vire poročal, da naj bi Šipilova 25. septembra med delom razbila epruveto z povzročiteljem kuge, nato pa se je njeno zdravstveno stanje začelo slabšati. To različico so pozneje povzeli številni ruski in mednarodni mediji, med njimi RFE/RL, Euronews, Guardian in Independent.
Toda tu je potrebna pomembna previdnost: ni neodvisno potrjeno, da je do takšne laboratorijske nesreče res prišlo. Rospotrebnadzor jo zanika, uradno pa prav tako ni potrjeno, da je bila Šipilova okužena z bakterijo Yersinia pestis, povzročiteljico kuge. Mediji so poročali še o drugih različicah možnega izvora njene bolezni, zaradi česar je primer za zdaj obdan z več vprašanji kot odgovori.
Prav neskladje med neuradnimi poročili in uradno razlago je v Rusiji povzročilo veliko ugibanj. Če je šlo zgolj za pljučnico neznanega izvora in testi niso pokazali povezave z nevarnimi mikroorganizmi iz laboratorija, se namreč postavlja vprašanje, zakaj so bili preventivni ukrepi tako obsežni. To samo po sebi ni dokaz, da oblasti karkoli prikrivajo – pri sumu na posebej nevarno okužbo so strogi preventivni ukrepi pričakovani –, pojasnjuje pa, zakaj primer vzbuja toliko pozornosti.
Približno 200 ljudi pod zdravstvenim nadzorom
Po smrti 28-letnice so ruske oblasti oziroma zdravstvene ustanove uvedle obsežne previdnostne ukrepe. Po poročanju več medijev je bilo približno 200 ljudi, ki bi lahko bili z njo v stiku, vključenih v zdravstveni nadzor, medtem ko je bilo več kot 60 zaposlenih na inštitutu izoliranih v sami ustanovi. Omejitve so uvedli tudi v zdravstvenih ustanovah v Šelehovu in Irkutsku.
Euronews je poročal, da so bili sodelavci na inštitutu še vedno izolirani tudi potem, ko so ruske oblasti javnosti zagotavljale, da testi niso pokazali patogena, povezanega z delom umrle. V Šelehovu so bile omejene tudi nekatere bolnišnične dejavnosti, lokalni aluminijski obrat pa je preventivno uvedel uporabo zaščitnih mask. V regijo je prispela tudi vodja Rospotrebnadzorja Anna Popova, kar je dodatno pokazalo, da so oblasti primer obravnavale zelo resno.
Pomembno pa je, da po do zdaj objavljenih informacijah med ljudmi pod nadzorom niso potrdili širjenja kuge. Prav tako ni dokazov o izbruhu bolezni med prebivalstvom Irkutska ali Šelehova. Izraz »izbruh kuge« bi bil zato v tem trenutku zavajajoč.
ZDA spremljajo dogajanje v Sibiriji
Primer je pritegnil tudi pozornost Washingtona. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je povedal, da Združene države spremljajo informacije o smrti zaposlene na ruskem inštitutu. Ob tem je poudaril, da je potovanj med Rusijo in ZDA trenutno malo, vendar ameriške oblasti dogajanje spremljajo zaradi narave bolezni, o kateri govorijo neuradna poročila.
Mednarodna pozornost sama po sebi ne pomeni, da obstaja nevarnost širjenja bolezni iz Rusije. Kaže pa, kako resno zdravstvene oblasti obravnavajo že sum na pljučno kugo. Pri bolezni, ki se lahko v določenih okoliščinah prenaša med ljudmi, je hitro ugotavljanje stikov in spremljanje potencialno izpostavljenih oseb običajen in pomemben epidemiološki ukrep.
Kaj sploh je pljučna kuga?
Kuga ni samo bolezen iz srednjeveških učbenikov. Povzroča jo bakterija Yersinia pestis, njen naravni rezervoar pa so predvsem mali sesalci in njihove bolhe. Svetovna zdravstvena organizacija navaja tri glavne klinične oblike bolezni: bubonsko, septikemično in pljučno kugo. Najpogostejša je bubonska, pljučna pa velja za posebno nevarno, ker prizadene pljuča in se lahko z okuženega človeka na druge ljudi širi z vdihavanjem kužnih dihalnih delcev.
Pri pljučni kugi se bolezen lahko razvije zelo hitro. WHO opozarja, da je inkubacijska doba lahko kratka tudi samo 24 ur, nezdravljena bolezen pa je lahko smrtna v zelo kratkem času. Toda tu je pomembna razlika med današnjim časom in obdobjem, ko je kuga pustošila po svetu: kugo je mogoče zdraviti z antibiotiki, zgodnja diagnoza in pravočasno zdravljenje pa močno izboljšata možnosti za preživetje.
Zato tudi navedba, da je pljučna kuga »skoraj stoodstotno smrtna«, potrebuje dodatek. To velja predvsem za nezdravljeno bolezen. WHO izrecno poudarja, da je zdravljenje z antibiotiki učinkovito, če se začne dovolj zgodaj.
Kuga še vedno obstaja, vendar so primeri redki
Čeprav je ime bolezni neločljivo povezano s črno smrtjo, ki je v 14. stoletju pomorila milijone ljudi, kuga ni izginila. WHO navaja, da se človeški primeri še vedno pojavljajo v več državah, v obdobju med letoma 2019 in 2025 pa je bilo največ prijavljenih primerov v Demokratični republiki Kongo in na Madagaskarju.
Sodobna medicina je položaj bistveno spremenila. Obstajajo učinkoviti antibiotiki, zdravstvene službe pa lahko ob sumu na bolezen hitro izolirajo bolnika, poiščejo njegove tesne stike in uvedejo preventivne ukrepe. Zato primer v Sibiriji kljub dramatičnim okoliščinam ni razlog za napovedovanje nove pandemije. Za zdaj ni niti potrjeno, da je Šipilova umrla zaradi kuge.
Ključno vprašanje ostaja brez odgovora
Nesporno je, da je 28-letna Darja Šipilova umrla po nenadni hudi bolezni, da je bila zaposlena na inštitutu, ki se ukvarja s kugo in drugimi nevarnimi okužbami, ter da so po njeni smrti sledili nenavadno obsežni previdnostni ukrepi. Potrjeno je tudi, da ruske oblasti kot vzrok smrti navajajo pljučnico neznanega izvora in zatrjujejo, da niso odkrile mikroorganizmov, povezanih z njenim delom.
Kar ni potrjeno, je ravno najbolj dramatičen del zgodbe: da je Šipilova razbila epruveto z bakterijo kuge, se pri tem okužila in nato umrla zaradi pljučne kuge. To različico navajajo neodvisni ruski mediji in njihovi viri, ruske oblasti pa jo zanikajo.
Dokler ne bodo objavljeni zanesljivi laboratorijski rezultati oziroma dodatni preverljivi podatki o okoliščinah njene smrti, ostajata obe zgodbi druga ob drugi: uradna razlaga govori o pljučnici neznanega izvora, neuradna pa o laboratorijski nesreči z enim najnevarnejših bakterijskih povzročiteljev bolezni.
In prav ta razkorak je razlog, da smrt mlade laboratorijske delavke v Sibiriji še naprej odmeva daleč zunaj Rusije.
Spletno uredništvo
