Upanje slovenskih kolesarskih navijačev je živelo skoraj do zadnjega. Tadej Pogačar je po hudem padcu na Vuelti presenetljivo hitro spet sedel na kolo, njegovo ime je ostalo na seznamu prijavljenih za evropsko prvenstvo, iz slovenskih kolesarskih krogov pa so prihajala namigovanja, da prvi kolesar sveta domačega spektakla morda vendarle še ni povsem odpisal. Toda le nekaj dni pred nedeljsko elitno cestno dirko je njegov UAE Team Emirates-XRG potegnil črto.
Pogačar v Sloveniji ne bo branil naslova evropskega prvaka in letos ne bo več dirkal. S tem se spreminja tudi slovenski načrt: na 196 kilometrov dolgi trasi od Ljubljane do Šenčurja, ki se bo petkrat povzpela na brutalno strmo Možjanco, se v ospredje seli Primož Roglič. Nasproti mu bo stala izjemna konkurenca z Remcom Evenepoelom na čelu.
Še včeraj je živelo upanje na senzacijo
Zgodba je bila v zadnjih dneh precej bolj napeta, kot bi lahko sklepali iz končne novice, da Pogačarja na evropskem prvenstvu ne bo. Njegova sezona je bila namreč po težkem padcu na Vuelti uradno končana že v začetku septembra. Pri padcu je utrpel zlom ključnice in poškodbo oziroma zlom vratnega vretenca, zaradi česar je moral odpovedati nadaljevanje španske pentlje in svetovno prvenstvo v Kanadi. UAE Team Emirates-XRG je takrat sporočil, da se bo osredotočil na okrevanje in da se na dirke letos ne bo več vračal.
Potem pa se je zgodilo nekaj, zaradi česar so se slovenski navijači začeli spraševati, ali je vendarle mogoče nemogoče. Pogačar se je precej hitreje od pričakovanj vrnil na kolo. V soboto je treniral v okolici Monaka skupaj z Urško Žigart in Ircem Eddiejem Dunbarjem, fotografije njegovega povratka pa so se hitro razširile. Posledice poškodbe so bile še dobro vidne, toda dejstvo, da je sploh že treniral na cesti, je sprožilo novo upanje.
Nato je prišla še druga podrobnost. Na predprijavnem seznamu za evropsko prvenstvo je bilo še vedno Pogačarjevo ime. Organizatorji so sicer opozarjali, da seznam ni dokončen in da je bil slovenski zvezdnik nanj uvrščen še pred poškodbo, toda njegovo ime ni izginilo. Generalni sekretar prvenstva Tomaž Poljanec je prejšnji teden pojasnil, da gre za predprijave in da bo iz širšega slovenskega seznama šele pozneje izbrana končna osmerica.
V ponedeljek so se govorice še okrepile, včeraj pa so nekateri slovenski mediji poročali celo o možnosti, da bi bil Pogačar ob dovolj hitrem okrevanju pripravljen nastopiti. Delo je navajalo informacije iz slovenskih kolesarskih krogov, da je njegovo ime na seznamu ostalo »za vsak primer«.
Toda UAE je rekel ne
Končno odločitev je sprejela Pogačarjeva ekipa.
Španski AS je poročal, da pri UAE Team Emirates-XRG ne želijo tvegati njegovega zdravja in vztrajajo pri prvotnem načrtu. To je potrdil tudi prvi mož ekipe Mauro Gianetti. Pogačar letos ne bo več nastopil na nobeni dirki, njegova tekmovalna vrnitev pa je predvidena šele v sezoni 2027.
Odločitev je ob njegovi poškodbi razumljiva predvsem z vidika tveganja. Med vrnitvijo na kolo in pripravljenostjo na skoraj 200 kilometrov dolgo prvenstveno dirko obstaja ogromna razlika. Pogačar je bil več tednov brez normalnega treninga, nedeljska trasa pa ni zasnovana kot lahek povratek v tekmovalni ritem.
Prav nasprotno. To bo ena najzahtevnejših dirk evropskega prvenstva.
Petkrat čez Možjanco, naklon pa do 15,8 odstotka
Elitna moška cestna dirka bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 12.30 krenila s Kongresnega trga v Ljubljani. Po devetih kilometrih zaprte vožnje skozi središče prestolnice bo pravi start v Šentvidu, nato pa se bodo kolesarji prek Škofje Loke, okolice Kranja, Volčjega Potoka, Kamnika, Komende in Cerkelj odpravili proti Šenčurju.
Skupaj jih čaka 196,3 kilometra in 2.571 višinskih metrov. Toda številka sama niti ne pokaže, kje bo največja težava.
Po prihodu na Gorenjsko bo sledilo pet 22,1 kilometra dolgih zaključnih krogov, vsak od njih pa vključuje vzpon na Možjanco. Ta je dolg približno 2,1 kilometra, povprečni naklon znaša okoli deset odstotkov, najstrmejši deli pa dosežejo 15,8 odstotka. Po vrhu se cesta ne poravna takoj, ampak sledi razgiban teren in nato tehnično zahteven spust proti območju Krvavca.
Pet takšnih vzponov ob koncu skoraj 200-kilometrske dirke pomeni, da bo prostora za skrivanje zelo malo. Na papirju je bila to trasa, ki bi Pogačarju lahko izjemno ustrezala. Zdaj bo morala Slovenija karte razdeliti drugače.
Roglič iz drugega plana nenadoma v ospredje
Primož Roglič je s Pogačarjevim dokončnim umikom postal osrednje slovensko ime za nedeljsko dirko. Generalni sekretar prvenstva Tomaž Poljanec ga je že pred dnevi izpostavil kot prvega moža slovenske reprezentance ob Pogačarjevi odsotnosti.
To pa še ne pomeni, da bo slovenska taktika nujno zgrajena samo okoli njega. Končno sestavo reprezentance določi selektor, organizatorji pa so še v začetku tega tedna poudarjali, da bo dokončna slovenska postava objavljena v prihodnjih dneh. Uradna UEC-jeva startna lista bo dokončna šele pred dirko.
V širšem krogu slovenskih možnosti so tudi kolesarji, kot so Matej Mohorič, Jan Tratnik in Domen Novak, zato ima Slovenija dovolj kakovosti za različne taktične scenarije. Toda brez Pogačarja izgublja kolesarja, ob katerem bi morale druge reprezentance že od prvega kilometra prilagajati celotno taktiko.
Roglič ima po drugi strani eno veliko prednost: teren mu lahko ustreza. Pet kratkih in strmih vzponov na Možjanco omogoča selekcijo, ne da bi šlo za dolgo visokogorsko dirko. Prav tako bo slovenska reprezentanca vozila pred domačimi navijači in bo teren poznala bolje od večine tekmecev.
Evenepoel prihaja po eno redkih lovorik, ki mu še manjka
Slovencem pa naloga nikakor ne bo lahka.
Na trenutnem seznamu prijavljenih je Remco Evenepoel, ki prihaja z izjemno močno belgijsko reprezentanco. Belgijec je v Montrealu osvojil že svoj četrti zaporedni naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas, evropski naslov na cestni dirki pa je ena od velikih lovorik, ki je v njegovi zbirki še ni. Lani je bil na evropskem prvenstvu drugi – za Pogačarjem.
Belgija ima poleg njega prijavljene še Maxima Van Gilsa, Ilana Van Wilderja, Louisa Vervaekeja, Quintena Hermansa in druge zelo kakovostne kolesarje, kar ji omogoča več taktičnih možnosti.
Španija v Slovenijo prihaja z Juanom Ayusom, ki ga spremljajo Iván Romeo, Pau Miquel, Urko Berrade, Cristian Rodríguez in Joel Nicolau. Tudi španska reprezentanca ima dovolj moči, da lahko poskuša dirko razbiti še pred zadnjim vzponom.
Med vidnejšimi prijavljenimi so še Mads Pedersen, Marc Hirschi, Giulio Ciccone, Romain Grégoire, Kévin Vauquelin in Mathias Vacek. Gre torej za startno listo, na kateri Pogačarjeva odsotnost nikakor ne pomeni, da bo domače evropsko prvenstvo ostalo brez največjih imen evropskega kolesarstva.
Pogačar bi branil naslov prav doma
Njegova odsotnost pa ima dodatno simbolno težo. Pogačar je branilec naslova evropskega prvaka. Leta 2025 je osvojil zlato pred Evenepoelom, letos pa bi dobil redko priložnost, da evropsko majico brani na slovenskih cestah.
Poleg tega Slovenija evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu še nikoli ni gostila. Organizatorji ga opisujejo kot največji kolesarski dogodek v zgodovini samostojne Slovenije. Od 2. do 7. oktobra bo na 14 dirkah nastopilo več kot 800 kolesark in kolesarjev iz več kot 50 držav, trase pa povezujejo 12 slovenskih občin.
Po najnovejših podatkih organizatorjev je bilo nekaj dni pred začetkom prijavljenih že 899 tekmovalcev iz 43 reprezentanc. Ogled vseh dirk je brezplačen.
Prav zato je bilo upanje na Pogačarjevo presenetljivo vrnitev tako veliko. Domači navijači bi lahko prvič videli najboljšega slovenskega kolesarja, kako evropski naslov brani na cestah med Ljubljano in Gorenjsko.
Toda cena takšnega povratka bi bila po hudi poškodbi očitno previsoka.
Pogačarjeva sezona se je končala precej drugače od načrtov
Odsotnost z evropskega prvenstva pomeni tudi dokončno potrditev, da je Pogačarjeva sezona 2026 končana. Kljub predčasnemu zaključku jo končuje s 16 zmagami. Med največjimi so Milano–Sanremo, Dirka po Flandriji, Liège–Bastogne–Liège in Tour de France. Šele padec na Vuelti je prekinil sezono, v kateri je bil znova osrednja osebnost svetovnega kolesarstva.
Njegov povratek na trening kaže, da okrevanje napreduje, vendar UAE očitno ne vidi nobenega razloga, da bi zaradi ene dirke tvegal prehiter tekmovalni povratek.
Tudi če je ta dirka evropsko prvenstvo. Tudi če je v Sloveniji.
Domači spektakel ostaja, samo zgodba bo drugačna
Ko bodo v nedeljo ob 12.30 najboljši evropski kolesarji krenili s Kongresnega trga, med njimi torej ne bo človeka, okoli katerega je bil domači spektakel sprva skoraj naravno zgrajen.
Toda Pogačarjeva odsotnost ne pomeni, da Slovenija ostaja brez svoje zgodbe.
Primož Roglič bo dobil priložnost na domačih cestah, slovenska reprezentanca bo lahko izkoristila številčnost in poznavanje terena, pet vzponov na Možjanco pa skoraj zagotavlja dirko, na kateri bo težko karkoli nadzorovati do zadnjih kilometrov. Na drugi strani bodo Evenepoel, Ayuso, Pedersen, Hirschi in številni drugi prišli po evropsko majico, ki je Pogačar letos ne bo mogel braniti.
Sanje o čudežni Pogačarjevi vrnitvi so tako končane. Toda v nedeljo bo Slovenija vseeno dobila nekaj, česar še ni imela: najboljše evropske kolesarje v boju za članski naslov na svojih cestah. In ko bo dirka petič udarila ob 15,8-odstotne naklone Možjance, bo jasno tudi, kdo je po Pogačarjevem umiku najbolje izkoristil veliko priložnost.
Spletno uredništvo
