V ljubljanskem Šentvidu je pripravljena nova ambulanta družinske medicine, ki bi lahko povečala dostopnost prebivalcev do osebnega zdravnika, vendar za zdaj še ne more začeti delovati. Težava naj ne bi bila v prostorih ali opremi, temveč pri pogodbeni ureditvi financiranja programa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Primer lepo pokaže, kako zapleten je lahko korak od pripravljene ambulante do trenutka, ko ta dejansko začne sprejemati paciente.
Nova ambulanta družinske medicine v Šentvidu bi bila pomembna predvsem zato, ker gre za eno najbolj obremenjenih področij slovenskega zdravstva. Družinska medicina se že več let sooča s pomanjkanjem zdravnikov, posledice pa najbolj neposredno občutijo pacienti, ki ostanejo brez izbranega osebnega zdravnika ali ga po upokojitvi oziroma odhodu prejšnjega zdravnika težko najdejo.
Toda za odprtje nove ambulante ni dovolj, da ima zdravstveni dom na voljo prostor, opremo in kader. Če naj ambulanta deluje v okviru javne zdravstvene mreže in paciente obravnava v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora biti ustrezno urejeno tudi financiranje programa.
Prav pri tem se je po informacijah, na katerih temelji prvotna objava, zapletlo v Šentvidu.
Ambulanta brez financiranja ne more normalno zaživeti
Osrednje vprašanje je pogodbeno razmerje med izvajalcem in ZZZS. Zdravstvene storitve v javni mreži se namreč ne financirajo preprosto zato, ker jih zdravstveni zavod želi izvajati. Program, njegov obseg in način plačevanja morajo imeti ustrezno podlago v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 določa programe zdravstvenih storitev, zmogljivosti za njihovo izvajanje in obseg sredstev. Vlada jo je sprejela 17. aprila letos, med njenimi cilji pa je navedla tudi izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in bolj realno vrednotenje dela izvajalcev.
Na primarni ravni so posebej pomembne prav ambulante splošne in družinske medicine. Veljavna ureditev med drugim določa način financiranja glavarine, preventive in dodatnih timov, posebej pa ureja tudi ambulante specializantov družinske medicine.
Če se izvajalec in ZZZS glede ponujene pogodbe oziroma posameznih pogodbenih določil ne strinjata, sistem predvideva možnost arbitražnega postopka. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije pojasnjuje, da lahko izvajalec, ki ne soglaša s ponujeno pogodbo ZZZS, zahteva arbitražo o spornih vprašanjih.
Kaj to pomeni za prebivalce Šentvida?
ZD Ljubljana ima v Šentvidu že vzpostavljeno precejšnjo zdravstveno dejavnost. Na uradni strani enote na naslovu Ob zdravstvenem domu 1 je navedenih več ambulant družinske medicine, poleg njih pa delujejo tudi pediatrične in druge zdravstvene dejavnosti.
Nova ambulanta bi zato pomenila predvsem dodatno zmogljivost, ne pa prve ambulante družinske medicine na tem območju.
To razlikovanje je pomembno. Ni pravilno zapisati, da prebivalci Šentvida nimajo dostopa do družinske medicine. Je pa vsaka dodatna ambulanta pomembna v okolju, kjer je iskanje izbranega osebnega zdravnika za del prebivalstva že dolgo težava.
Širši problem dostopnosti na primarni ravni priznava tudi država. Ministrstvo za zdravje trenutno spremlja zapolnjenost ambulant po posameznih območjih, v letu 2026 pa je organiziralo tudi dodatne ambulante družinske medicine. Na svoji strani izrecno navaja, da bo zapolnjenost spremljalo po lokacijah in seznam po potrebi prilagajalo.
V Šentvidu težave niso omejene samo na družinsko medicino
Da je kadrovska slika v delu primarnega zdravstva napeta, kažejo tudi aktualna obvestila ZD Ljubljana.
Pri pediatriji v enoti Šentvid zdravstveni dom denimo trenutno opozarja, da ob določenih terminih pediater ni prisoten. Staršem pojasnjujejo, da v Šentvidu z eno zdravnico ni mogoče pokriti celotnega dne, zato morajo v nujnih primerih, ko ne morejo počakati do naslednjega dne, poiskati pomoč v drugi enoti ZD Ljubljana.
To sicer ni neposredno povezano z novo ambulanto družinske medicine za odrasle, vendar kaže na širšo težavo: dodatni prostori sami po sebi še ne pomenijo večje dostopnosti, če za njimi niso zagotovljeni tudi zdravniki, drugi člani zdravstvenega tima in stabilno financiranje.
V družinski medicini je ta povezava še posebej pomembna, saj ambulanto praviloma sestavlja celoten tim, ne samo zdravnik.
Zakaj je pogodba z ZZZS tako pomembna?
ZZZS je plačnik zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pogodbe med Zavodom in izvajalci zato določajo, katere programe bo posamezni izvajalec izvajal, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi finančnimi pogoji.
Ureditev predvideva tudi primere, ko izvajalec opravi zdravstvene storitve nad pogodbeno dogovorjenim obsegom. Za takšno dodatno izvajanje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji in zagotovljena sredstva, obseg dodatnih storitev pa se lahko uredi z dodatkom k pogodbi.
Prav zato nova ambulanta ne more preprosto odpreti vrat in začeti neomejeno sprejemati pacientov na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, če njen program še nima ustrezne finančne in pogodbene podlage.
Za pacienta je ta administrativni del praktično neviden, vendar je odločilen. Ambulanta ima lahko urejene prostore in pripravljen zdravstveni tim, vendar mora biti hkrati jasno, kdo bo opravljene storitve plačal in pod kakšnimi pogoji.
Spor glede financiranja ne pomeni, da je ZZZS preprosto »zavrnil ambulanto«
Pri tej zgodbi je pomembna še ena razlika. Iz informacij, ki so trenutno javno dostopne, ne moremo sklepati, da bi ZZZS nasprotoval temu, da bi v Šentvidu delovala dodatna ambulanta družinske medicine.
Spor je treba razumeti predvsem v kontekstu pogodbenih pogojev in financiranja zdravstvenega programa. Če se izvajalec s ponujeno pogodbo ne strinja, ima na voljo arbitražni postopek, kar je sicer običajen del sistema urejanja pogodbenih sporov med ZZZS in izvajalci.
Tudi zato bi bilo preveč poenostavljeno zgodbo predstaviti kot spor, v katerem ZZZS noče dati denarja, ZD Ljubljana pa zaradi tega ne more pomagati pacientom. Dejanska ureditev financiranja javnega zdravstva je precej bolj zapletena.
Bistveno vprašanje za prebivalce pa ostaja zelo preprosto: kdaj bo pripravljena ambulanta dejansko lahko začela sprejemati paciente?
Ambulanta obstaja, naslednji korak mora biti dogovor
Primer iz Šentvida razkriva eno od težav, ki jih pacient pogosto težko razume. Na eni strani država poudarja potrebo po večji dostopnosti družinske medicine, na drugi strani pa lahko med pripravljeno ambulanto in njenim dejanskim odprtjem stojijo pogodbeni in finančni postopki.
To je še toliko pomembneje, ker družinska medicina predstavlja prvo vstopno točko v zdravstveni sistem. Osebni zdravnik vodi zdravljenje kroničnih bolezni, predpisuje zdravila, izdaja napotnice, spremlja bolnika in presoja, kdaj je potrebna specialistična obravnava.
Nova ambulanta v Šentvidu zato sama po sebi ne bo rešila vseh težav ljubljanske družinske medicine. Vsak dodatni delujoči tim pa pomeni možnost, da se opredeli dodatno število pacientov in da se del obremenitve razporedi na več izvajalcev.
Dokler pogodbeni in finančni pogoji niso urejeni, pa pripravljeni prostori pacientom ne pomagajo veliko. Pri tej zgodbi zato ne bo najpomembnejša naslednja izjava ene ali druge strani, temveč trenutek, ko bo mogoče objaviti konkreten datum odprtja in povedati, koliko pacientov bo nova ambulanta lahko sprejela ter kdo se bo pri njej lahko opredelil.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
