Mariborski mestni svetniki so dokončno potrdili proračun Mestne občine Maribor za leto 2027. Mestna blagajna je zastavljena pri 233,2 milijona evrov, kar je približno 36 milijonov manj od trenutno veljavnega letošnjega proračuna. Občina načrtuje 206,2 milijona evrov prihodkov, dva milijona naj bi prenesla iz letošnjega leta, odprta pa ostaja tudi možnost dodatnega zadolževanja do 25 milijonov evrov. Na zadnji seji so svetniki prerazporedili nekaj denarja, zagotovili sredstva za statične sanacije javnih objektov in hitrejši nakup opreme za novo Zdravstveno postajo Tezno, zavrnili pa predlog, da bi 200.000 evrov vzeli mestnemu potniškemu prometu.
Maribor je proračun za prihodnje leto dobil še pred začetkom volilnega obdobja, saj so svetniki na četrtkovi 37. redni seji opravili drugo in končno obravnavo dokumenta. Njegov skupni obseg se glede na prvo obravnavo ni spremenil, prišlo pa je do nekaterih prerazporeditev med posameznimi postavkami.
Župan Saša Arsenovič je sprejetje proračuna utemeljeval predvsem z zagotavljanjem neprekinjenega izvajanja občinskih projektov tudi v času volilne jeseni. To je stališče vodstva občine; za Mariborčane pa bo bistveno predvsem, koliko načrtovanih projektov bo občina v letu 2027 dejansko izvedla in kolikšen del načrtovanega zadolževanja bo na koncu tudi izkoristila.
233,2 milijona evrov, prihodkov pa 206,2 milijona
Proračun za leto 2027 je zastavljen v višini 233,2 milijona evrov. Na prihodkovni strani občina načrtuje 206,2 milijona evrov, dodatna dva milijona evrov naj bi predstavljal prenos sredstev iz letošnjega leta. Razliko naj bi občina med drugim lahko pokrivala z zadolževanjem, saj proračun predvideva možnost dodatnega dolga v višini največ 25 milijonov evrov.
To še ne pomeni, da se bo Mestna občina Maribor prihodnje leto avtomatično zadolžila za vseh 25 milijonov evrov. Proračun takšno možnost omogoča, dejanska višina zadolževanja pa bo odvisna od izvajanja investicij, prihodkov in drugih finančnih okoliščin skozi leto.
V primerjavi z veljavnim letošnjim proračunom je prihodnji manjši za približno 36 milijonov evrov. Kljub temu ostaja več velikih investicij in obveznosti, zato bo pomembno spremljati predvsem realizacijo. Visok načrtovan proračun namreč sam po sebi še ne pomeni, da bo ves predvideni denar tudi porabljen oziroma da bodo vsi načrtovani projekti izvedeni v istem letu.
Letos je bilo do konca junija realiziranih 35 odstotkov prihodkov
Prav na isti seji so svetniki dobili tudi nekoliko bolj stvarno sliko trenutnega poslovanja občine. V prvi polovici letošnjega leta je Mestna občina Maribor brez prenesenih sredstev iz leta 2025 realizirala 85,1 milijona evrov prihodkov in prejemkov, kar predstavlja približno 35 odstotkov načrtovanega. Odhodkov in izdatkov je bilo za 87,8 milijona evrov oziroma 33 odstotkov letnega načrta.
Na občinskih računih je bilo 30. junija 21,6 milijona evrov. Do 23. septembra so se prihodki povzpeli na približno 123 milijonov evrov, kar je bilo po podatkih občinske finančne službe za okoli 17 milijonov več kot v primerljivem obdobju leto prej. Odhodki so do takrat dosegli približno 135,5 milijona evrov oziroma skoraj 25 milijonov več kot v enakem obdobju lani.
Opazno se je povečala tudi investicijska poraba. V prvi polovici lanskega leta je bilo investicijskih odhodkov za približno 6,6 milijona evrov, letos pa za 16,3 milijona. Občina je v istem obdobju izvedla 66 postopkov javnega naročanja, leto prej pa 34. Ti podatki kažejo hitrejše izvajanje investicij kot leto prej, ne povedo pa še, kakšna bo končna celoletna realizacija.
Dodaten denar za šole, vrtce in letovanje otrok
Med drugo obravnavo proračuna za prihodnje leto je občina izvedla tudi nekaj prerazporeditev. Več sredstev je med drugim namenjenih zborovskemu tekmovanju Naša pesem in letovanju otrok, za vzdrževanje vrtcev pa je po navedbah občinske finančne službe predvidenih dodatnih 300.000 evrov. Za participativni proračun je načrtovanih 500.000 evrov.
Manj denarja bo prihodnje leto potrebnega za dela na Loretanski kapeli, ker dela po pojasnilih občine napredujejo hitreje od prvotnih pričakovanj. Del teh sredstev bodo zato prerazporedili v obnovo šol in vrtcev.
Sprejeto je bilo tudi županovo dopolnilo, s katerim so zagotovili denar za nujne statične sanacije javnih objektov, ki jih čaka energetska prenova. Gre za pomembno podrobnost, saj lahko pri starejših javnih stavbah energetska obnova razkrije potrebo po dodatnih gradbenih in statičnih posegih, ki prvotno niso bili vključeni v enakem obsegu.
Zdravstvena postaja Tezno: zdaj želijo čim prej naročiti opremo
Del dodatno zagotovljenih sredstev je namenjen tudi čimprejšnji nabavi opreme za novo Zdravstveno postajo Tezno, eno večjih trenutno potekajočih mariborskih investicij. Mestni svet je tako finančno podprl pripravo objekta na dejansko začetek delovanja, ko bodo gradbena dela zaključena.
Nova zdravstvena postaja bo imela približno 7000 kvadratnih metrov površin, od tega bo nekaj več kot 5000 kvadratnih metrov namenjenih ambulantam in drugim zdravstvenim vsebinam. V kleti je predvidenih približno 55 parkirnih mest. Po avgustovskih podatkih občine je skupna vrednost projekta ocenjena na okoli 20,5 milijona evrov, dokončanje pa je načrtovano sredi leta 2027.
V objektu naj bi delovali pediatrija, patronažna služba, del enote za dolgotrajno oskrbo, lekarna, ambulante družinske medicine, laboratorij in ginekologija. Predvideni so tudi prostori centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter razvojne ambulante za pediatrično populacijo. Posebna enota za nalezljive bolezni bo lahko delovala ločeno od preostalega dela zdravstvene postaje.
Projekt ne bo namenjen samo prebivalcem Tezna. Po pojasnilih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor bodo posamezne specialistične dejavnosti služile tudi prebivalcem drugih delov mesta in občin soustanoviteljic zdravstvenega doma.
200.000 evrov niso vzeli mestnim avtobusom
Mestni svetniki pa niso podprli vseh predlaganih sprememb. Svetnik Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope je predlagal, da bi 200.000 evrov, namenjenih subvencioniranju mestnega potniškega prometa, prerazporedili za domoznansko dejavnost Univerzitetne knjižnice Maribor.
Mestna uprava je predlogu nasprotovala. Po njenih izračunih bi zmanjšanje subvencije za 200.000 evrov pomenilo približno 44.400 manj prevoženih kilometrov mestnih avtobusov na leto. Svetniki amandmaja niso potrdili, zato sredstva ostajajo pri mestnem potniškem prometu.
Razprava je pokazala tudi težavo, s katero se občina srečuje pri razporejanju omejenih sredstev. Na eni strani so potrebe kulturnih, izobraževalnih in drugih javnih ustanov, na drugi pa storitve, kot je javni prevoz, pri katerih zmanjšanje subvencij lahko neposredno vpliva na obseg izvajanja.
Odlok za zaščito mariborskih dreves ni dobil podpore
Na isti seji so svetniki odločali še o temi, ki je v Mariboru v preteklosti že sprožala precej razprav – varovanju mestnih dreves. Predlog odloka o varstvu dreves in upravljanju z drevesnim fondom, ki ga je vložil Jurišič, ni dobil zadostne podpore mestnega sveta.
Predlagani odlok je želel določiti jasnejše postopke pri posegih v drevesa, strokovne presoje, večjo preglednost in več vključevanja javnosti pred večjimi posegi. Mestna uprava cilju boljšega varovanja dreves po poročanju Lokalca ni nasprotovala, je pa opozorila na pravna in izvedbena vprašanja, predvsem na potrebno razmejitev med upravljanjem občinskih dreves in prostorskimi pogoji, ki jih je mogoče določati le s prostorskimi akti.
Zavrnitev odloka zato ne pomeni, da v Mariboru drevesa ostajajo brez pravnega varstva. Pomeni pa, da dodatna ureditev, kakršno je predlagal mestni svetnik, v tej obliki ni dobila podpore.
Proračun je sprejet, zdaj pride težji del
Za mariborsko mestno oblast je sprejetje proračuna pomemben korak, saj omogoča načrtovanje razpisov, investicij in drugih občinskih obveznosti tudi v letu, ko bodo lokalne volitve. Toda za prebivalce bo precej pomembnejše vprašanje, koliko od 233,2 milijona evrov vrednega načrta bo na koncu tudi uresničenega.
Podatki iz letošnjega leta kažejo, da se je investicijska poraba v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala, hkrati pa je bilo do konca junija realiziranih 35 odstotkov načrtovanih prihodkov in 33 odstotkov odhodkov.
Med projekti, pri katerih bodo Mariborčani rezultat lahko neposredno videli, bo zagotovo Zdravstvena postaja Tezno. Če bo šlo po sedanjem časovnem načrtu, naj bi bil približno 20,5 milijona evrov vreden objekt dokončan sredi prihodnjega leta. Proračunski denar za hitrejšo nabavo opreme je zdaj zagotovljen, proračun za leto 2027 pa sprejet. Naslednji preizkus bo zato njegova izvedba – in vprašanje, koliko od zapisanih milijonov se bo dejansko spremenilo v dokončane projekte.
Spletno uredništvo Toti Maribor
