Po vročem in marsikje zelo suhem poletju so slovenski gobarji končno dočakali prizore, ki so jih čakali več tednov. Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več fotografij jurčkov, ponekod pa ne gre več samo za osamljene primerke – pojavile so se tudi že polne košare. Posebej dobre novice prihajajo iz okolice Veržeja ob Muri in s Pokljuke, pred dnevi pa so o najdbah poročali tudi z Gorenjske, Koroške in Dolenjske. Toda najbolj zanimivo vprašanje je drugo: ali gledamo šele začetek precej močnejšega septembrskega vala?
Še pred nekaj tedni je bila slika slovenskih gozdov povsem drugačna. Dolga obdobja vročine in pomanjkanje padavin so marsikje izsušila tla, zato so se tudi izkušeni gobarji iz gozdov vračali skoraj praznih rok. Z začetkom septembra pa se razmere očitno začenjajo spreminjati.
Najbolj zgovorne so fotografije, ki so se v zadnjih dneh pojavile na družbenih omrežjih. Ena od njih prikazuje košaro, polno velikih in manjših jurčkov, njen avtor pa je ob njej zapisal samo: »Ponoreli so!« Fotografija je po njegovih navedbah nastala 30. avgusta letos v okolici Veržeja, tik ob reki Muri.
In Veržej ni edini.
Od Veržeja do Pokljuke: Nekje polne košare, nekaj kilometrov stran skoraj nič
Sveže najdbe prihajajo tudi s Pokljuke, že pred tem pa so gobarji prve jurčke našli na različnih koncih Slovenije. Konec avgusta so o njih poročali iz okolice Loma na Gorenjskem, posamezne primerke so našli na Dolenjskem, nekaj gob pa tudi na Koroškem in Severnem Primorskem.
N1 je v začetku septembra prav tako poročal, da se fotografije gob na družbenih omrežjih množijo. Veliko najdb za zdaj prihaja predvsem iz višjih predelov, denimo s Pohorja in Pokljuke, toda zadnje fotografije kažejo, da se gobe pojavljajo tudi nižje.
To pa še zdaleč ne pomeni, da lahko jutri odidemo v katerikoli slovenski gozd in se čez uro vrnemo s polno košaro.
Razlike so trenutno ogromne. Na enem območju so tla dovolj vlažna in gobe že rastejo, le nekaj kilometrov stran pa je lahko gozd še vedno tako suh, da gob skoraj ni. Na rast vplivajo količina padavin, vlažnost tal, temperatura, nadmorska višina, sestava gozda in celo lega posameznega pobočja.
Prav zato so za zdaj v prednosti območja, kjer so tla po poletju ohranila več vlage. Najdba pri Veržeju ob Muri je lep primer tega – bližina vode in lokalne padavinske razmere lahko ustvarijo povsem drugačne pogoje kot v bolj suhih gozdovih drugod po državi.
Suša jih ni uničila – čakale so na boljše razmere
Poleti se je zaradi dolgotrajne suše pojavilo celo vprašanje, ali bo letošnja glavna gobarska sezona močno okrnjena. Predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod je za N1 pred začetkom sedanjih najdb pojasnil, da so bile gobe v sušnem obdobju v nekakšnem spečem oziroma dormantnem stanju. Ocenil je, da jih lahko jesenski dež in nižje temperature ponovno spodbudijo ter da bi bila sezona kljub slabemu poletnemu izhodišču lahko vsaj povprečna.
Prve septembrske najdbe nakazujejo prav takšen razvoj.
Gobarji namreč v naravi ne čakajo, da bi se »ustvarila« goba iz nič. Večina organizma, ki mu pravimo gliva, je skrita v tleh oziroma substratu v obliki micelija. Tisto, kar nabiramo in imenujemo goba, je njen trosnjak. Ko se sestavijo ustrezna temperatura, vlaga in drugi pogoji, začnejo nastajati trosnjaki – in takrat se lahko razmere v gozdu v razmeroma kratkem času močno spremenijo.
Zato nekaj deževnih dni po dolgotrajni suši še ne pomeni nujno takojšnje eksplozije gob. Tla morajo dobiti dovolj vlage, pomembno pa je tudi, kaj se z vremenom dogaja zatem.
In prav tu postane zanimiva napoved za prihodnji teden.
V sredo prihaja dež, nato občutno hladneje
Začetek tedna bo še precej topel in večinoma sončen, nato pa Slovenijo čaka izrazitejša sprememba vremena. Po najnovejši napovedi ARSO bo v sredo Alpe in severno Sredozemlje dosegla vremenska motnja. Od zahoda se bo pooblačilo, začele se bodo pojavljati padavine, sprva tudi nevihte, v noči na četrtek pa naj bi deževalo po večjem delu države.
Za tem prihaja hladnejši zrak. Od četrtka naprej naj bi dnevne temperature večinoma dosegle le nekaj nad 20 stopinj Celzija, od petka do začetka prihodnjega tedna pa ARSO pričakuje spremenljivo oblačnost in občasno še nekaj dežja.
Za gobarje je takšen razvoj zanimiv. Če bodo padavine dovolj obilne, da se tla dobro namočijo, in se nato ne bodo takoj vrnili vročina, suh veter ter hitro izsuševanje, se lahko razmere za rast gob dodatno izboljšajo.
To še ne pomeni, da lahko napovemo množično rast jurčkov. Gobe so preveč odvisne od lokalnih pogojev, da bi bilo mogoče na podlagi vremenske napovedi zanesljivo povedati, koliko jih bo in kje bodo pognale.
Toda kombinacija dežja, nižjih temperatur in že ogretih tal je vsekakor razlog, da bodo izkušeni gobarji prihodnji teden gozdove spremljali še precej bolj pozorno.
September je eden najpomembnejših gobarskih mesecev
Tudi koledar je na strani gobarjev. September in oktober tradicionalno sodita med najbogatejše dele gobarske sezone pri nas. Gobarsko društvo Lisička ima za september evidentirano izjemno veliko število vrst, ki se lahko pojavljajo v tem obdobju.
Jurčki oziroma gobani so samo najbolj zaželena trofeja. Jeseni lahko slovenski gozdovi ponudijo tudi lisičke, marele oziroma orjaške dežnike, sirovke, črne trobente in številne druge užitne vrste – hkrati pa seveda tudi neužitne in nevarno strupene gobe.
Prav začetek glavne sezone je zato obdobje, ko se v gozdove odpravijo tudi ljudje, ki gob ne poznajo tako dobro kot izkušeni nabiralci.
Tu pa se veselje ob polni košari lahko zelo hitro spremeni v težavo.
Polna košara ima tudi mejo: največ dva kilograma na osebo
V Sloveniji gob ne smemo nabirati v neomejenih količinah. Posameznik lahko za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma gob, poleg tega pa lahko vzame še eno gobo, težjo od dveh kilogramov. Nabiranje zavarovanih vrst ni dovoljeno, na posameznih zavarovanih območjih pa lahko veljajo še dodatne omejitve.
Gobe moramo nabirati tako, da ne poškodujemo rastišča in podgobja. Že na mestu najdbe jih grobo očistimo ter jih prenašamo v trdni in zračni embalaži. Klasična pletena košara torej ni samo gobarska tradicija – primernejša je tudi zato, ker se gobe v njej ne stiskajo in ne začnejo tako hitro kvariti kot v zaprti plastični vrečki.
In še pomembnejše pravilo: v košaro sodijo samo gobe, ki jih zanesljivo poznamo.
Med gobami, ki rastejo v slovenskih gozdovih, so tudi smrtno strupene vrste. Fotografija na telefonu ali primerjava z naključno sliko s spleta zato ne bi smela biti podlaga za odločitev, ali je neka goba varna za uživanje. Če obstaja dvom, naj ostane v gozdu oziroma naj jo pred uživanjem pregleda usposobljen poznavalec.
Kje torej ta trenutek iskati jurčke?
Če sodimo po preverljivih svežih objavah gobarjev, trenutno najbolj konkretne dobre novice prihajajo iz okolice Veržeja ob Muri ter s Pokljuke, najdbe pa so se v zadnjih dneh pojavljale tudi drugod po Gorenjskem in na nekaterih drugih območjih Slovenije.
Toda zemljevid jurčkov se lahko v nekaj dneh precej spremeni. Za zdaj se bolje obnesejo vlažnejše lege in območja, ki so dobila dovolj padavin, medtem ko so nekateri gozdovi še vedno presuhi.
Zato je morda največja novica letošnjega začetka septembra prav to, da po tednih vprašanj, ali je sušno poletje gobarsko sezono pokvarilo, odgovor počasi postaja precej bolj optimističen.
Jurčki so se že pojavili, prve košare se polnijo, glavni jesenski del sezone pa je šele pred nami. Če bo sredin dež dovolj namočil tla in bo za njim ostalo hladneje ter vlažno, bodo lahko fotografije polnih košar v drugi polovici septembra precej manjša redkost kot danes.
Spletno uredništvo Toti Maribor
