Ko so v Žalcu pred desetimi leti napovedali fontano, iz katere bo namesto vode teklo pivo, je ideja marsikomu zvenela nenavadno, nekaterim celo preveč drzno. Danes je slika povsem drugačna. Fontana piv Zeleno zlato praznuje deset let, iz njenih pip je v tem času priteklo približno 200.000 litrov piva, prodanih je bilo okoli 400.000 degustacijskih vrčkov, po ocenah pa jo je obiskalo že več kot milijon ljudi. Zamisel, ki je nekoč dvigovala obrvi, je postala ena najbolj prepoznavnih turističnih zgodb Spodnje Savinjske doline – in prva fontana piva na svetu.
Natanko deset let je minilo od 6. septembra 2016, ko so v Žalcu prvič odprli pipe Fontane piv Zeleno zlato. Mesto, obdano s hmeljišči in tesno povezano s slovensko hmeljarsko tradicijo, je takrat dobilo turistično znamenitost, kakršne ni bilo nikjer drugje.
Ideja je bila dovolj nenavadna, da je že pred odprtjem sprožala razprave. Toda obiskovalci so odgovor dali izjemno hitro. Samo v prvih dveh mesecih delovanja je bilo prodanih več kot 36.000 degustacijskih vrčkov.
Desetletje pozneje je fontana še vedno tam, zgodba pa je bistveno večja, kot so si ob začetku verjetno predstavljali celo njeni največji zagovorniki.
Iz pip je priteklo za približno 200.000 litrov piva
Številke desetletja so impresivne. Po podatkih, ki jih je danes objavila STA, je iz fontane v desetih letih priteklo približno 200.000 litrov piva, prodanih pa je bilo okoli 400.000 degustacijskih vrčkov.
Še spomladi je žalski župan Janko Kos govoril o približno 375.000 prodanih vrčkih. Takrat je pojasnil tudi njihovo oceno, da en prodani vrček v povprečju pomeni približno tri obiskovalce fontane. Po takšnem izračunu je območje znamenite fontane v desetletju obiskalo že več kot milijon ljudi.
Pri tem ne gre za klasično fontano, v kateri bi obiskovalec preprosto odprl pipo in si natočil kozarec piva. Sistem je zasnovan kot degustacijsko doživetje slovenskega pivovarstva.
Obiskovalec kupi poseben vrček s čipom, ki mu omogoča pokušino šestih različnih piv. Ponudba se skozi sezono spreminja, vrček pa po končani degustaciji odnese domov kot spominek.
Tudi ta ni naključen – oblikoval ga je priznani slovenski industrijski oblikovalec Oskar Kogoj.
Več kot 60 slovenskih pivovarjev in več kot 100 piv
V desetih letih se je na fontani predstavilo več kot 60 slovenskih mikropivovarjev, obiskovalci pa so lahko poskusili več kot 100 različnih vrst piva.
To je tudi eden od razlogov, da projekt ni ostal zgolj turistična zanimivost, pri kateri obiskovalec naredi fotografijo in odide. Fontana je postala svojevrstna izložba slovenskega kraft pivovarstva.
Piva se v času sezone, ki praviloma traja od aprila do konca oktobra, menjajo. Obiskovalec, ki se v Žalec vrne čez nekaj tednov ali mesecev, tako ne naleti nujno na enako ponudbo.
Prav povezovanje piva s hmeljarsko tradicijo je bilo od začetka osrednji del zgodbe. Žalec namreč ni naključno izbral svojega »zelenega zlata«. Spodnja Savinjska dolina je eno osrednjih slovenskih hmeljarskih območij, fontana pa je bila zamišljena kot sodoben turistični izraz te dediščine.
Tudi fontana sama skriva zgodbo o hmelju
Posebna je že njena arhitekturna zasnova.
Fontana je sestavljena iz dveh polkrogov oziroma dveh fontan – pivske in vodne – njena oblika pa simbolizira hmeljsko kobulo. Postavljena je v mestni park in se je skozi leta iz turistične atrakcije razvila tudi v prostor koncertov, prireditev in druženja.
V Žalcu se je zato prijel slogan »Dobimo se pri fontani«.
In morda prav ta najbolje pokaže, kaj se je zgodilo v desetih letih. Projekt, ki je bil sprva predvsem atrakcija za obiskovalce, je postal tudi del vsakdanjega življenja mesta.
Fontana ni več samo nekaj, kar Žalec kaže turistom. Postala je eden njegovih simbolov.
Največji naval je prišel takoj po odprtju
Začetno zanimanje je bilo izjemno. Že v prvih dveh mesecih po odprtju leta 2016 so prodali več kot 36.000 degustacijskih vrčkov, najuspešnejše polno leto pa je sledilo že leta 2017.
Takrat je bilo po podatkih ZKŠT Žalec prodanih več kot 63.000 vrčkov.
Nato je prišla pandemija, ki je turistično dejavnost močno prizadela tudi v Žalcu. Po njej se je obisk stabiliziral, fontana pa danes po navedbah Mojce Žnidar iz ZKŠT Žalec privabi približno 40.000 obiskovalcev na leto.
Zanimiva je tudi struktura gostov. Spomladi in jeseni je več domačih obiskovalcev in organiziranih skupin, v poletnih mesecih pa je izrazitejši delež individualnih tujih turistov.
V Žalec prihajajo obiskovalci iz sosednjih držav, pa tudi iz precej bolj oddaljenih delov sveta. Prav nenavadnost ideje je pri promociji očitno prednost: prva fontana piva na svetu je opis, ki ga turist razume brez dolge razlage.
Deseti rojstni dan praznujejo dva dni
Jubilej se je začel že v soboto, ko so pri fontani pripravili glasbeni program. Nastopili so Tinkara Fortuna in Chorchyp, Firbci ter skupina Flirrt.
Osrednji trenutek pa prihaja danes.
Natanko deset let po odprtju, v nedeljo, 6. septembra, se bo ob 18. uri začela slavnostna prireditev ob 10. obletnici Fontane piv Zeleno zlato. Program bo povezoval Boštjan Romih, ki je bil v preteklosti tudi ambasador fontane.
Na praznovanju se bodo zbrali tudi nekdanji ambasadorji fontane, osrednji del večera pa bo premiera dokumentarnega filma o njenem nastanku.
Film bo obiskovalce popeljal nazaj v obdobje, ko je bila fontana še samo ideja, in pokazal pot od prvih načrtov do turistične znamenitosti, ki danes zaznamuje Žalec.
Vstop na praznovanje je prost, organizatorji pa so poskrbeli tudi za primer slabega vremena – jubilejno dogajanje bo potekalo pod šotorom.
Fontana je bila začetek, ne konec zgodbe
V Žalcu pa se pri fontani niso ustavili. Okoli hmelja in piva so postopoma začeli graditi širšo turistično ponudbo.
Med doživetji je projekt »Zvari svoje pivo«, pri katerem obiskovalci spoznavajo pivovarski proces in sami sodelujejo pri varjenju. Druga zgodba je tematska pot »Od hmelja do piva«, ki povezuje hmeljarsko dediščino, lokalno okolje in pivovarstvo.
Prav v takšni smeri želijo v Žalcu nadaljevati tudi v prihodnje. Mojca Žnidar poudarja povezovanje fontane z lokalnimi ponudniki, gastronomijo, kulturo, rokodelci in drugimi turističnimi doživetji.
To je pomembno tudi za samo prihodnost projekta. Turistična atrakcija lahko vzbudi radovednost in človeka enkrat pripelje v mesto. Precej težje pa ga je prepričati, da tam ostane dlje, obišče še kaj drugega in se nekoč vrne.
Žalec želi prav fontano uporabljati kot vstopno točko v širšo zgodbo Spodnje Savinjske doline.
Pred desetimi leti so dvigovali obrvi, danes dvigujejo kozarce
Morda je ravno ta preobrat najzanimivejši del desetletnice.
Ko se je pojavila zamisel o fontani piva, je bila nenavadna že zaradi svojega imena. Projekt je sprožal dvome, vprašanja in tudi pomisleke, ali mesto takšno turistično znamenitost sploh potrebuje.
Deset let pozneje odgovor dajejo številke.
Približno 200.000 litrov natočenega piva. Okoli 400.000 prodanih degustacijskih vrčkov. Več kot 60 slovenskih mikropivovarjev. Več kot 100 različnih piv. In po žalskih ocenah več kot milijon obiskovalcev.
Toda uspeha fontane ne merijo samo litri in vrčki. Žalcu je uspelo nekaj, kar je pri turističnih projektih precej težje: ustvariti znamenitost, ki je postala neposredno povezana z imenom kraja.
Če nekdo v Sloveniji omeni Žalec, bo prej ali slej pogovor prišel do hmelja – in do fontane piva.
Pred desetimi leti so se ideji številni čudili. Danes bodo v Žalcu ob 18. uri nazdravili desetletju prve fontane piva na svetu. In če je bilo leta 2016 vprašanje, ali bo nenavadna zamisel sploh uspela, je po približno 200.000 natočenih litrih odgovor precej jasen.
