Po dogodkih v Mariboru se odpira vprašanje: Kdaj fazaniranje postane medvrstniško nasilje?

0
Fazaniranje, vir: telegraf.si ustvarjeno s pomočjo ai

Moka in jajca, popisani obrazi, oblačila in torbe ter starejši dijaki, ki novince ob prihodu v srednjo šolo sprejmejo kot »fazane«. Fazaniranje se že dolgo predstavlja kot srednješolska tradicija, ki naj bi bila predvsem zabavna. Toda dogajanje ob letošnjem začetku šolskega leta je znova odprlo precej resnejše vprašanje: kje se konča nedolžna šala in začnejo poniževanje, prisila, nasilje ali celo dejanja, zaradi katerih lahko posreduje policija?

V Mariboru ta meja prvi šolski dan očitno ni ostala samo teoretično vprašanje. Policisti so v središču mesta obravnavali več dogodkov, povezanih s fazaniranjem. Mladostnica je zaradi uporabe spreja poiskala zdravniško pomoč, v mestu so metali moko in jajca, s sprejem je bilo poškodovano pročelje stavbe, policija pa je opozorila, da lahko nepremišljeno in objestno ravnanje preraste tudi v kaznivo dejanje.

Dogajanje je sprožilo tudi odziv ministrstva za izobraževanje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sporočilo obeh je jasno: tradicija sama po sebi ne opravičuje ravnanja, ki otroka ponižuje, ustrahuje, poškoduje ali se dogaja proti njegovi volji.

Kaj se je zgodilo v središču Maribora?

Policisti so bili ob začetku šolskega leta v Mariboru okrepljeno prisotni tako v okolici šol kot v središču mesta. Opazili so več mladostnikov različnih starosti, ki so bili porisani s spreji, na Grajskem trgu in drugih lokacijah pa so se zbirale skupine dijakov.

Okoli poldneva je policija prejela obvestilo, da mladostniki v središču mesta mečejo moko in jajca. Pri tem je bila umazana tudi trgovska izložba, vendar po prvih ugotovitvah materialna škoda v tem primeru ni nastala. Drugače je bilo pri pročelju ene od stavb, ki je bilo poškodovano s sprejem. Policisti o tem primeru še zbirajo obvestila.

Najresnejša informacija pa je bila povezana z mladostnico, ki je zaradi uporabe spreja poiskala zdravniško pomoč. Nekateri mediji, med njimi Večer, so poročali, da naj bi dekle izgubilo zavest, vendar policija tega v svojem pojasnilu ni potrdila. Potrdila je, da je mladostnica potrebovala zdravniško pomoč zaradi uporabe spreja.

Večer je poročal tudi, da naj bi se pri fazaniranju uporabljali spreji za barvanje lesa in kovine. Policija je potrdila uporabo sprejev in poškodovanje fasade, a ni poročala podrobnosti o vrsti uporabljenih barv.

Policija: Če se dogaja proti vaši volji, prijavite

Policijska uprava Maribor je po dogodkih dijakom poslala zelo jasno sporočilo. Če je nekdo fazaniranja deležen proti svoji volji, naj to prijavi policiji.

V takšnem primeru policisti preverijo okoliščine dogodka in ugotavljajo, ali so podani elementi prekrška zoper javni red in mir. Odvisno od konkretnega ravnanja in posledic pa se lahko zgodba konča tudi precej resneje.

Mariborski policisti so opozorili, da lahko nepremišljena in objestna ravnanja mladostnikov privedejo tudi do kaznivih dejanj. Prav primer poškodovanega pročelja kaže, kako hitro lahko nekaj, kar se je začelo kot del fazaniranja, postane predmet policijske obravnave.

Pri presoji zato ni odločilno, ali storilec svoje ravnanje imenuje »fazaniranje«. Pomembno je, kaj je dejansko naredil, ali je druga oseba v to privolila, ali je bila poškodovana oziroma ponižana in ali je nastala škoda.

»Saj je samo tradicija« ni opravičilo

Fazaniranje je v Sloveniji zelo razširjeno. NIJZ je v raziskavi, v kateri je sodelovalo 118 srednjih šol, ugotovil, da so na skoraj dveh tretjinah sodelujočih šol potrdili popisovanje teles dijakov prvih letnikov.

Najpogosteje so uporabljali alkoholne in druge flomastre, kemične svinčnike ter ličila, pojavljali pa so se tudi moka, jajca in druga živila. V redkejših primerih so šole poročale celo o uporabi sprejev za kovine, tušev, korekturnih sredstev in gasilnih aparatov.

Veliko dijakov takšno popisovanje sprejema kot tradicionalni obred vstopa v srednjo šolo. In če se dva mladostnika prostovoljno počečkata z varno barvo, se ob tem zabavata in nihče ni ponižan ali ogrožen, je položaj seveda povsem drugačen od primera, ko skupina starejših dijakov obkroži petnajstletnika in mu ne dovoli oditi.

Prav prostovoljnost je ena ključnih meja.

Če nekdo reče »ne«, je to dovolj

NIJZ je ob začetku letošnjega šolskega leta fazaniranju namenil posebno opozorilo. Njihovo sporočilo je zelo preprosto: zabava je sprejemljiva, dokler je varna in prostovoljna.

Ko nekdo drugega prisili, ponižuje, poškoduje ali izpostavi nevarnosti, ne govorimo več o nedolžni zabavi. Mladostniku tudi ni treba razlagati, zakaj pri nečem noče sodelovati. Če reče ne, bi se moralo ravnanje končati.

Problem je, da je pri fazaniranju pogosto prisoten močan vrstniški pritisk. Petnajstletnik, ki je prvi dan prišel v novo šolo in želi biti sprejet med vrstnike, se lahko smeji in sodeluje tudi zato, ker ga je strah, kaj se bo zgodilo, če bo zavrnil.

Zato zgolj dejstvo, da se otrok ni fizično uprl, še ne pomeni nujno, da mu je bilo dogajanje prijetno.

Od moke in flomastra do nevarnih kemikalij

Dogajanje v Mariboru je posebej opozorilo na uporabo sprejev. NIJZ že več let odsvetuje uporabo snovi, ki niso namenjene stiku s kožo.

Njihova raziskava je pokazala, da lahko sestavine nekaterih flomastrov in kemičnih svinčnikov kožo dražijo, posamezne snovi v redkeje uporabljenih sredstvih pa imajo tudi nevarnejše toksikološke lastnosti. Na nekaterih šolah so celo poročali, da so morali dijaki za odstranjevanje napisov s kože poleg vode in mila uporabljati agresivnejša sredstva, kot sta aceton in bencin.

NIJZ sicer ocenjuje, da zaradi kratkotrajne izpostavljenosti majhnim količinam popisovanje kože v večini primerov ne predstavlja večjega fizičnega tveganja za zdravje. Kljub temu nepotrebno izpostavljanje nevarnim snovem izrecno odsvetuje.

Če že pride do poslikave, so bistveno primernejši kozmetični izdelki in barve, ki so dejansko namenjene poslikavi kože.

Kaj pa moka in jajca?

Tudi tu je pomemben kontekst. Pest moke, ki jo prijatelj prostovoljno sprejme kot del zabave, ni isto kot obmetavanje osebe, ki tega ne želi.

Jajce lahko zadene obraz ali oko, mokra in spolzka tla lahko povzročijo padec, hrana lahko konča na mimoidočih, avtomobilih, izložbah in fasadah. Ko zaradi »tradicije« nastane škoda na tuji lastnini, se odgovornost ne konča z razlago, da je šlo za sprejem fazanov.

Mariborski primer je prav to pokazal. Policija je bila obveščena o umazani trgovski izložbi, pri drugem dogodku pa je bilo s sprejem poškodovano pročelje stavbe. Pri slednjem policisti zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja.

Fazaniranje zato ni nekakšen prostor brez običajnih pravil. Za ravnanje na ulici še vedno veljajo ista pravila kot vsak drug dan.

Poniževanje je lahko hujše od umazane majice

Najbolj problematične oblike fazaniranja pa niso nujno tiste, ki pustijo vidne sledi.

NIJZ posebej opozarja na poniževanje in žaljenje, siljenje v dejanja, ki jih dijak ne želi, slačenje, poseganje v zasebnost, spolne namige in dotikanje, nevarne izzive ter pritisk skupine.

V zadnjih letih je pomemben še en element – mobilni telefon. Ponižujoč trenutek se lahko posname in v nekaj minutah znajde na družbenih omrežjih. Za otroka tako dogodek ni končan, ko spere barvo z obraza, saj lahko posnetek med vrstniki kroži še tedne ali mesece.

NIJZ zato med tveganji izrecno izpostavlja tudi snemanje in objavljanje fotografij ali videoposnetkov brez soglasja.

Kaj mora narediti šola?

Čeprav se del fazaniranja dogaja zunaj šolskih prostorov, imajo šole pomembno preventivno vlogo. NIJZ jim priporoča, naj pred začetkom šolskega leta jasno določijo, katera ravnanja niso dovoljena, dijakom predstavijo pravila in poskrbijo za ustrezen nadzor dogodkov, ki jih organizira šola.

Šola ne sme dopuščati poniževanja, prisile ali nasilja. Dijaki morajo vedeti tudi, na katero odraslo osebo se lahko obrnejo in kako lahko opozorijo na nevarno situacijo brez strahu pred posmehom ali povračilnimi ukrepi.

Če šola zazna medvrstniško nasilje, mora ukrepati takoj in najprej zaščititi dijaka, ki nasilje doživlja. Za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih obstajajo državni protokoli, pri težjih primerih pa se vključijo tudi pristojne zunanje institucije.

Odzvalo se je tudi ministrstvo

Po letošnjih dogodkih se je odzvalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Poudarilo je, da ravnanja, ki dijake ponižujejo, ustrahujejo ali ogrožajo njihovo varnost in dostojanstvo, niso sprejemljiv način sprejema prvošolcev.

Minister Borut Rončević je dogajanje ostro obsodil in poudaril, da začetek šolskega leta ne sme postati čas poniževanja in ustrahovanja.

Ministrstvo je posebej zavrnilo argument tradicije. Če ravnanje vključuje poniževanje ali ustrahovanje, ga po njihovem ni mogoče upravičiti z običaji.

Starši naj otroka vprašajo nekaj drugega kot: »So te kaj popisali?«

Pomembno vlogo imajo tudi starši. Pri petnajstletniku neposredno vprašanje »Ali so te ustrahovali?« pogosto ne bo prineslo veliko informacij. Otrok lahko neprijetno izkušnjo zmanjša, ker ga je sram, ker noče izpasti šibek ali ker se boji, da bodo starši takoj poklicali šolo.

Veliko več lahko razkrije pogovor o tem, kaj se je dogajalo, s kom je bil, ali mu je bilo kaj neprijetno in ali je opazil, da je bilo neprijetno komu drugemu.

Če se otrok vrne domov nenavadno tih, prestrašen ali vznemirjen, če ima poškodovana oblačila ali stvari, poškodbe na telesu ali pove, da so ga silili v nekaj, česar ni želel, tega ni smiselno odpraviti z besedami, da mora fazaniranje prestati vsak.

Če obstaja sum nasilja ali kaznivega dejanja, je treba dogodek prijaviti. Enako velja, če otrok pove, da je bil žrtev fazaniranja proti svoji volji – prav k temu po letošnjem dogajanju poziva tudi mariborska policija.

Meja je pravzaprav zelo preprosta

Fazaniranja ni treba prepovedati v vseh njegovih oblikah, da bi znali prepoznati, kdaj je šlo predaleč. Sprejem novih dijakov je lahko zabaven, glasen in nekoliko nor, ne da bi kogarkoli ponižali ali ogrožali.

Meja je v resnici precej jasna.

Če vsi sodelujejo prostovoljno, se počutijo varne in lahko kadarkoli odidejo, govorimo o zabavi. Ko se pojavijo prisila, strah, poniževanje, nevarne snovi, poškodbe, uničevanje stvari ali ignoriranje besede »ne«, tradicija ni več opravičilo.

Dogajanje v Mariboru je letos pokazalo, kako hitro se lahko ta meja prestopi. Ko zaradi spreja mladostnica potrebuje zdravniško pomoč, policija obravnava poškodovano pročelje in poziva morebitne druge oškodovance, naj se oglasijo, ne govorimo več samo o nekoliko divjem prvem šolskem dnevu.

In morda je prav to najpomembnejše sporočilo dijakom, staršem in šolam: nihče ni dolžan prenašati poniževanja samo zato, ker so ga generacije pred njim imenovale tradicija.

 

Spletno uredništvo