Slovenija se sooča z zamudo pri uvedbi zakona o plačni preglednosti, ki bi zahteval, da se plača ali njen razpon navede že v oglasih za delo. Ta zakonska sprememba bi lahko spremenila način zaposlovanja, saj bi kandidatom ponudila več informacij že na začetku procesa.
Trenutno kandidati pogosto šele po opravljenem razgovoru izvedo, kakšna plača jim je ponujena, kar lahko povzroči neprijetna presenečenja.
Evropska direktiva kot temelj
Evropska direktiva, ki je začela veljati junija 2023, zahteva, da države članice, vključno s Slovenijo, do junija 2026 prenesejo njene določbe v nacionalno zakonodajo.
Namen te direktive je zagotoviti enako plačilo za enako delo med spoloma, kar vključuje tudi prepoved vprašanj o plačni zgodovini kandidata in pravico do informacij o povprečnih plačah.
Osnutek zakona in njegova usoda
Ministrstvo za delo je že pripravilo osnutek zakona, vendar usklajevanje še ni steklo. Osnutek predvideva, da bi morali delodajalci v oglasih navesti osnovno plačo ali njen razpon.
Če delovno mesto ne bi bilo objavljeno, bi morali kandidata o plači obvestiti najpozneje tri dni pred razgovorom. Odločitev o nadaljnjih korakih bo sprejela nova vlada, ki bo morala tudi odločiti, ali bo ohranila rešitve, predlagane v osnutku.
V Ekonomsko-socialnem svetu so že obravnavali izhodišča predloga zakona, vendar delo strokovnega odbora še ni steklo. Delodajalske organizacije opozarjajo na potrebo po minimalnem prenosu direktive in izražajo skrb glede administrativnih bremen, ki bi jih dodatni nacionalni ukrepi lahko povzročili.
Po drugi strani sindikati podpirajo uvedbo strožjih standardov zaščite delavcev in opozarjajo na potrebo po učinkovitem nadzoru.
Delodajalci in sindikati: Različni pogledi
Sindikati, kot je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, podpirajo objavo plačnih razponov v oglasih, saj menijo, da to zmanjšuje informacijsko neenakost med delodajalci in kandidati. Delodajalske organizacije pa opozarjajo, da direktiva ne zahteva nujne objave plačnih razponov v oglasih, ampak dopušča tudi druge načine obveščanja kandidatov.
Če Slovenija ne prenese direktive pravočasno, to še ne pomeni takojšnjih sankcij za podjetja. Vendar pa lahko Evropska komisija sproži postopek zaradi kršitve prava EU, kar bi lahko vodilo do finančnih sankcij za državo. Višina morebitnih sankcij za Slovenijo trenutno ni znana.
Nove možnosti za kandidatke in kandidati
Predlagani zakon bi prinesel večjo preglednost že v fazi zaposlovanja. Kandidati bi imeli pravico do informacij o povprečnih plačah za primerljivo delo in ne bi smeli biti vprašani o svoji plačni zgodovini. Prav tako bi delodajalci z več kot 100 zaposlenimi morali poročati o plačnih vrzelih.
Sindikati poudarjajo, da brez ustreznega nadzora zakon morda ne bo dosegel svojega namena. Delodajalske organizacije pa opozarjajo na potrebo po jasnih metodoloških smernicah in varovanju poslovno občutljivih podatkov.
Prihodnost zakona bo odvisna od nove vlade, ki bo morala odločiti, ali nadaljuje z obstoječim besedilom ali ga spreminja.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
