Ozračje se segreva: Župana Balažic in Arsenovič pod drobnogledom zaradi korupcije

0

V zadnjih dneh so se oči javnosti usmerile v dogajanja okoli župana Moravč, Milana Balažica, ki se je znašel za zapahi na Povšetovi. Prejšnji teden so kriminalisti zapečatili stavbo Občine Moravče in zasebno hišo Balažica, ko so ga pridržali zaradi suma zlorabe županskega položaja.

Obtožbe ga bremenijo, da je pomagal podjetju Termit pri spremembi občinskega prostorskega načrta v zameno za zaposlitvene in materialne koristi.

Ozadje primera Balažic

Balažic naj bi Termitu omogočil nadaljnje delovanje peskokopa v zameno za zaposlitev njegove partnerice Nine Krajnik in financiranje kuhinje v vrednosti 26 tisoč evrov. Kljub temu Balažic trdi, da je nedolžen in bo to dokazal na sodišču.

“Z vso svojo odgovornostjo trdim, da nisem storil nobenega očitanega kaznivega dejanja in to nameravam na sodišču tudi dokazati,”

Odredba za hišno preiskavo navaja, da je Balažic v zameno za usluge imenoval tudi poveljnika Civilne zaščite in obljubljal občinsko financiranje knjig ter obnovo cerkvenega dvorišča. Zaradi nevarnosti vplivanja na priče in ponovitvene nevarnosti je državno tožilstvo predlagalo 30-dnevni pripor.

Primer Saša Arsenoviča

Medtem se v Mariboru odvija drug odmeven primer, kjer je v središču pozornosti župan Saša Arsenovič. Kriminalisti so ga skupaj s poslovnežem Tomažem Polakom in predsednikom mariborske športne zveze Tomažem Barado obtožili podkupovanja v povezavi s preprodajo zemljišča. Arsenovič in Polak naj bi zahtevala 150 tisoč evrov, kasneje pa zmanjšala znesek na 80 tisoč evrov v zameno za vzdrževanje sistema izposoje koles.

“Ne, v odredbi ne piše tako, tisti, ki so jo prebrali, vedo, da ne piše, da bi šlo za podkupnino, ampak gre za prizadevanje župana, da bi se mesto razvijalo skupaj s podporo gospodarstva,”

Čeprav so policisti sledili Arsenoviču in prisluškovali njegovim pogovorom, specializirano državno tožilstvo ni predlagalo pripora, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.

Pripor kot orodje kazenskega pregona

V oddaji 24UR Zvečer je profesor kazenskega prava Miha Šepec pojasnil, da pripor ni merilo učinkovitosti pregona, temveč izjemen ukrep. Uporablja se predvsem pri najtežjih kaznivih dejanjih, kot so organizirani kriminal, umori ali preprodaja drog. Če se pripor izkaže za neupravičen, mora država plačati odškodnino.

“Smo pravna država in to pomeni, da nad vsemi vlada pravo,”

Šepec je pojasnil, da zakon predvideva tri glavne razloge za pripor: begosumnost, ponovitveno nevarnost in vplivanje na priče. Pri Balažicu naj bi bila prisotna predvsem slednja razloga, medtem ko pri Arsenoviču teh pogojev niso ugotovili.

Kompleksnost postopkov in javno dojemanje pravičnosti

Šepec je opozoril na dolgotrajnost postopkov zaradi njihove kompleksnosti. Enostavnejši primeri, kot je primer kuhinje pri Balažicu, se lahko raziščejo hitreje, medtem ko zahtevnejši primeri potrebujejo več časa. Prav tako je izpostavil, da se kazni za korupcijska kazniva dejanja lahko seštevajo, kar vodi do višjih sankcij.

Postopki v teh odmevnih primerih so pod drobnogledom javnosti, kar dodatno vpliva na percepcijo pravičnosti v pravni državi.

 

Spletno uredništvo Naša Dolenjska