Medtem ko je festival èStoria ponovno presegel domače meje, se je v središču Nove Gorice, natančneje v EPICentru ob železniški postaji, odvijalo ključno predavanje o slovenski primorski duhovščini v času fašizma. Na srečanju so sodelovali Tomaž Simčič, Gorazd Bajc in Bojan Godeša, ki so osvetlili odpor duhovščine proti fašističnemu pritisku. Dogodek je bil posvečen preminulemu zgodovinarju Branku Marušiču, čigar delo ostaja pomembno za razumevanje goriške zgodovine.
Zgodovinarka Petra Svoljšak je predavanje posvetila Branku Marušiču in se zahvalila Adrianu Ossoli, predsedniku združenja èStoria, za omogočitev omembe njegovega prispevka. Srečanje je potekalo v slovenščini, ob tem pa je bilo poskrbljeno tudi za simultano prevajanje v italijanščino, kar je omogočilo širše razumevanje mednarodnemu občinstvu.
Primorski Čedermaci kot fenomen
Bojan Godeša iz Ljubljane je pojasnil, da so primorski Čedermaci predstavljali edinstven fenomen v Evropi. Slovenci iz osrednje Slovenije in Primorci so bili ločeni z Rapalsko mejo, kar je močno vplivalo na kulturno in duhovno življenje. Kljub fašističnemu zatiranju so duhovniki uspeli ohraniti slovenščino v cerkvenih obredih, s čimer so preprečili njeno popolno potujčenje.
Vatikanska politika se je držala na distanci, saj je bil Vatikan vezan na sporazum z Mussolinijevo državo iz leta 1929. Slovenski katoliški krog je spremljal situacijo z zadržanostjo, medtem ko sta Tomaž Simčič in Gorazd Bajc iz Trsta analizirala italijansko zgodovinopisje, ki se ni veliko ukvarjalo s slovensko duhovščino v času fašizma.
Mnogi duhovniki so bili preseljeni daleč od Primorske, a kljub temu so vztrajali. Ohranili so slovensko pridigo in poučevanje verouka v slovenščini, kar je potekalo v župniščih ali zakristijah, medtem ko so se izogibali italijanščini in se raje zatekli k latinščini.
Duhovni tisk in publikacije
Fašistične oblasti so ukinile slovenske publikacije, vendar so nekatere z versko vsebino še vedno izhajale. Goriška Mohorjeva družba je izdala več kot milijon slovenskih knjig in publikacij, kar je predstavljalo pomembno sredstvo kulturnega odpora.
Tržaška predavatelja sta izpostavila, da protifašistični boj ni bil le domena Borbe in Tigra. Duhovniki so s svojim delom in stiki s prebivalstvom prav tako izvajali odpor, ki je nadaljeval svojo pot tudi med oboroženim partizanskim uporom v drugi svetovni vojni. Odprtje arhivov v tujini bo omogočilo širše razumevanje teh dogodkov.
Za podrobnejše branje in razumevanje zgodovinskih dejstev, povezanih s tihim bojem duhovščine proti fašizmu, obiščite Goriške novice.
Spletno uredništvo Goriške novice
