Raziskovalci so odkrili, da najpogosteje uporabljena aktivna sestavina v sredstvih proti komarjem, dietiltoluamid (DEET), tvega izgubo učinkovitosti. Študija je osredotočena na komarje ščitarje (Aedes aegypti), ki vsako leto okužijo več deset milijonov ljudi s smrtonosnimi boleznimi, kot so denga, zika, rumena mrzlica in čikungunja.
Raziskava, objavljena v britanski reviji Journal of Experimental Biology, razkriva, da se komarji lahko naučijo povezati vonj DEET z obetom obroka, kar jim postane privlačno. Ugotovitve so pokazale, da izurjeni komarji raje pičijo ljudi, ki uporabljajo sredstva proti komarjem, kot tiste, ki jih ne.
Eksperimentalna študija in Pavlovov pristop
Raziskovalci so uporabili metodo pogojevanja, podobno slavnim poskusom ruskega fiziologa Ivana Pavlova. Komarje so namestili v mrežasto ohišje z vrečko tople ovčje krvi tik izven dosega. Ko so začeli sesati kri, so raziskovalci vnesli vonj DEET. Po več ponovitvah so komarji začeli sesati kri že ob zaznavanju vonja, čeprav krvi ni bilo. Nato so raziskovalci komarjem ponudili izbiro med dvema človeškima rokama, pri čemer je bila le ena zaščitena z DEET. Komarji, ki niso bili urjeni, so se izogibali zaščiteni roki, medtem ko jih je urjenje privlačilo k njej.
»Možgani komarja lahko spremenijo reakcijo na DEET na podlagi izkušenj,« je pojasnil francoski biolog Clement Vinauger z univerze Virginia Tech.
Učinkovitost DEET in prihodnost zaščite
Vinauger in soavtor italijanski fiziolog Claudio Lazzari iz univerze v Toursu poudarjata, da študija ne pomeni, da je treba opustiti uporabo DEET. Ostaja ena najučinkovitejših sestavin, vendar rezultati kažejo, da sta čas in način nanosa morda pomembnejša, kot se je domnevalo. Namesto enkratnega velikega nanosa bi bilo morda bolje redno obnavljati nanos, da ostane zaščita neprekinjena.
Lazzari meni, da bi bilo smiselno razviti novo, okolju prijaznejšo in manj alergeno sredstvo proti komarjem. To bi lahko povečalo učinkovitost in zmanjšalo negativne učinke na uporabnike in okolje.
Spletno uredništvo Goriške novice
