V iranskem napadu na zračno bazo v Savdski Arabiji je bil uničen ameriški letalski sistem za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3 Sentry (AWACS). To predstavlja resen izziv za ameriške zmožnosti nadzora zračnega prostora in pravočasnega odzivanja na grožnje, pojasnjujejo vojaški analitiki. Poročajo hrvaški mediji.
Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sistemi zračne obrambe zveze Nato v turškem zračnem prostoru prestregli novo raketo, izstreljeno iz Irana. To je že četrta raketa, ki naj bi jo Iran izstrelil proti Turčiji od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.
Posledice napada na letalo E-3 Sentry
Letalo je bilo uničeno na tleh v bazi Prince Sultan. Posnetki s prizorišča prikazujejo močno poškodovano letalo z odtrganim repnim delom, medtem ko je njegov značilni rotirajoči radarski krožnik – ključni del sistema AWACS – pristal na tleh. E-3 Sentry je eno ključnih sredstev ameriškega vojnega letalstva. Gre za leteči poveljniški in nadzorni center, ki omogoča spremljanje zračnega prostora in bojišča na območju do približno 311.000 kvadratnih kilometrov.
Letalo lahko hkrati zaznava in sledi do 600 ciljem, vključno z letali, raketami, brezpilotnimi letalniki in kopenskimi enotami. Po mnenju strokovnjakov izguba takšnega sistema neposredno zmanjšuje zmožnost usklajevanja zračnih operacij ter obrambe pred sovražnimi napadi. Ameriška flota AWACS trenutno šteje 17 letal, kar pomeni, da gre za omejen in strateško izjemno pomemben vir.
Trumpove grožnje in diplomatska prizadevanja
Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uničenjem iranskih elektrarn in otoka Harg, če Teheran ne bo sklenil dogovora o končanju vojne. Prav tako je omenjal napade na objekte za razsoljevanje vode in izrazil prepričanje, da se je v Iranu že zgodila sprememba režima. Kljub temu pa Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, pravi, da se pogajanja med ZDA in Iranom nadaljujejo uspešno, čeprav se javne izjave iranskega režima razlikujejo od tega, kar uradniki govorijo ameriškim pogajalcem zasebno.
Leavittova je poudarila, da je vojska pripravljena ponuditi »vse možnosti«, če Iran zavrne dogovor z ZDA. Trump ni izključil prisotnosti vojske na terenu, vendar ostaja diplomacija njegova prva izbira. Po njegovem mnenju bi vojna trajala od štiri do šest tednov.
Tehnične in varnostne dileme sistema AWACS
Zbrani podatki se v realnem času posredujejo poveljniškim strukturam na terenu, mornarici ali v Pentagon, medtem ko posadka na krovu usmerja lovska letala proti grožnjam ali podpira operacije na bojišču. Analitiki poudarjajo, da zračni radarji bistveno podaljšajo čas za zaznavo groženj. Sistem AWACS lahko na primer zazna sovražni brezpilotni letalnik na več sto kilometrov razdalje precej prej kot kopenski radarji.
Posebno vprašanje po napadu je, kako je lahko tako pomembno in praviloma dobro varovano sredstvo postalo ranljivo. Običajno takšna letala spremljajo lovci, poleg tega pa se izogibajo neposredni izpostavljenosti sovražnemu ognju. Dejstvo, da je bilo letalo uničeno na tleh, analitiki označujejo kot resen varnostni spodrsljaj. Pojavljajo se tudi domneve o morebitni zunanji podpori Iranu. Po nekaterih ocenah bi lahko napadalci razpolagali z natančnimi koordinatami in satelitskimi podatki, kar odpira vprašanje vloge tretjih držav.
Iranova strategija in ameriške dileme
Napad naj bi bil del širše strategije, kjer Iran cilja omejeno število, a ključnih vojaških sredstev, kot so radarji, letala za oskrbo z gorivom v zraku in sistemi za zgodnje opozarjanje. Tak pristop omogoča doseganje velikega operativnega učinka z relativno omejenimi sredstvi.
Kljub svoji pomembnosti pa ima flota E-3 tudi očitne pomanjkljivosti. Letala temeljijo na platformi Boeing 707, prvi primerki pa so v uporabi že od leta 1978. Ameriško letalstvo zato že dlje časa išče ustrezno zamenjavo, vendar dokončna odločitev o novi platformi še ni bila sprejeta.
Spletno uredništvo Goriške novice
