Občine Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina se soočajo z demografskimi izzivi, kjer naravni prirast ostaja negativen, medtem ko se priseljevanje v nekaterih občinah povečuje. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da je od leta 2017 do 2024 naravni prirast v Sloveniji v večini občin negativen, kar vpliva tudi na te tri občine na območju Kozjanskega in Obsotelja.
V občinah Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina je skupna značilnost negativen naravni prirast, kar pomeni, da število umrlih presega število rojenih. V letu 2024 je Šmarje pri Jelšah zabeležilo najvišji upad (–3,9 na 1.000 prebivalcev), sledi Šentjur (–2,9), Rogaška Slatina pa z najmanjšim upadom (–1,5). Primerjava z letom 2014 kaže dolgotrajno negativno gibanje naravnega prirasta v teh občinah.
Selitveni tokovi kot dejavnik rasti prebivalstva
Selitveni tokovi so pomemben dejavnik pri spreminjanju števila prebivalcev. Rogaška Slatina in Šentjur beležita pozitiven selitveni prirast, kar pomeni več priseljenih kot odseljenih (Rogaška Slatina 8,7 na 1.000 prebivalcev in Šentjur 6,4), medtem ko se Šmarje pri Jelšah sooča z negativnim selitvenim prirastom (–1,3). Posledično se prebivalstvo v Rogaški Slatini in Šentjurju povečuje, medtem ko v Šmarju pri Jelšah upada.
V zadnjih petnajstih letih so vse tri občine beležile rast prebivalstva. Šentjur ima danes približno 800 prebivalcev več, Rogaška Slatina 500 več, Šmarje pri Jelšah pa okoli 450 več kot pred petnajstimi leti. Ti podatki kažejo, da kljub trenutnemu negativnemu naravnemu prirastu obstajajo pozitivni trendi selitve, ki vplivajo na skupno rast prebivalstva.
Starostna struktura in gospodarska situacija
Povprečna starost prebivalcev v teh občinah je okoli 44 let, pri čemer Rogaška Slatina izstopa z nekoliko starejšim prebivalstvom (44,7 leta). Delež delovno aktivnih prebivalcev je v Šentjurju in Šmarju pri Jelšah okoli 71 %, v Rogaški Slatini pa nekoliko višji (74 %), kar je nad slovenskim povprečjem. Na področju plač vse tri občine zaostajajo za državnim povprečjem, pri čemer Šentjur in Rogaška Slatina izstopata z nižjimi plačami za približno 15 do 17 %, v Šmarju pri Jelšah pa zaostanek znaša okoli 8 %.
Spletno uredništvo Toti Maribor
