V Sloveniji se je pojavila nova vrsta klopa, znana kot Hyalomma marginatum, ki že dolgo ogroža sosednje države v Sredozemlju. Ta velikanski klop, ki lahko doseže velikost do deset milimetrov, se aktivno premika in zasleduje gostitelje, kar predstavlja novo nevarnost za ljudi in živali.
Veterinarka dr. Maja Stopar iz VetPrometa opozarja, da lahko ta klop prenaša krimsko-kongoško hemoragično mrzlico, kar dodatno povečuje tveganje za javno zdravje.
Razširjenost klopov in bolezni, ki jih širijo
Klopi so zunanji zajedavci, ki se prisesajo na živali in ljudi ter se hranijo s krvjo. Dr. Maja Stopar pojasnjuje, da klopi prehajajo skozi štiri razvojne faze: jajčece, ličinka, nimfa in odrasla oblika. Vse razvojne faze klopov prezimijo v zgornji plasti zemlje ali pod odpadlim listjem in postanejo aktivne, ko se temperatura tal dvigne na približno pet do sedem stopinj Celzija. Klopi so v Sloveniji razširjeni po vsej državi, z največjo koncentracijo v Ljubljani, Notranjski, Gorenjski, Koroški in Primorski.
Po podatkih monitoringa, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije in drugi inštituti, je bilo leta 2024 v Sloveniji zabeleženo nadpovprečno število klopov, kar je povzročilo tudi večje število okužb. Klopi prenašajo več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni, med najbolj pogostimi so borelioza, babezioza, ehrilioza in anaplazmoza. Vsaka od teh bolezni ima lahko zelo težek potek in ogroža življenje psa, pravi dr. Maja Stopar.
Zdravljenje in preventiva
Zdravljenje bolezni, ki jih prenašajo klopi, je odvisno od bolezni in časa, ko je bila odkrita. Pri boleznih, kot so borelioza, anaplazmoza in erlihioza, se običajno uporabljajo antibiotiki in drugo podporno zdravljenje.
V primeru babezioze, ki jo povzroča parazit, je zdravljenje bolj zahtevno in lahko vključuje posebna zdravila proti parazitom ter podporno zdravljenje, kot so infuzije ali transfuzije krvi.
Dr. Stopar poudarja, da je preventiva bistveno enostavnejša in cenejša kot zdravljenje. Uporaba preverjenih sredstev proti zunanjim zajedavcem je dokazano učinkovit način za zmanjšanje tveganja za okužbo.
Pasme psov in tveganje za okužbo
Dr. Stopar pojasnjuje, da ni podatkov, ki bi kazali, da so določene pasme psov bolj ogrožene kot druge. Vendar pa je večja verjetnost okužbe pri psih, ki se pogosto gibljejo zunaj v naravi. Preventivna zaščita je ključna za zmanjšanje tveganja okužbe, saj klopi danes niso prisotni le v naravi, ampak tudi v parkih in domačih vrtovih.
Znaki okužbe s klopi so lahko različni in pogosto sprva precej splošni. Med najpogostejšimi so povečana utrujenost, neješčnost, povišana telesna temperatura, šepanje ali otekli sklepi. Če opazite katerega od teh znakov pri psu, je priporočljivo čim prej obiskati veterinarja. Dr. Stopar poudarja, da mora biti klop prisesan na psu približno 24 ur, da lahko prenese povzročitelja bolezni, zato je ključnega pomena redno pregledovanje psa in čim hitrejše odstranjevanje klopov.
Preventiva je ključna pri zaščiti pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo. Veterinarka dr. Maja Stopar svetuje uporabo preverjenih sredstev proti zunanjim zajedavcem ter redno pregledovanje psov po sprehodih v naravi. Z ustrezno preventivo lahko lastniki psov bistveno zmanjšajo tveganje za okužbe, ki jih prenašajo klopi.
Spletno uredništvo
