Slovenija se po skoraj treh desetletjih znova sooča z možnostjo, ki je v naši politični zgodovini redka: da vlada ponovi mandat. V času, ko so politični cikli pogosto zaznamovani s hitrimi obrati, nestabilnostjo in kratkotrajnimi zavezništvi, takšna možnost pomeni predvsem eno – stabilnost države.
Stabilnost pa ni samoumevna vrednota. Ne nastane sama od sebe in ni rezultat naključja. Je posledica politične zrelosti, odgovornosti in predvsem aktivnega sodelovanja državljank in državljanov. Prav zato prihajajoče volitve niso le še en datum v koledarju. So trenutek, ko se odločamo o smeri države in o tem, kakšno politično okolje želimo v prihodnjih letih.
Stabilnost ni samoumevna
Slovenija se danes nahaja v času velikih globalnih in regionalnih izzivov. Geopolitične napetosti, gospodarska negotovost in hitre družbene spremembe zahtevajo premišljene odločitve, ne pa impulzivnih političnih obratov.
V takšnih razmerah država ne potrebuje političnega hujskanja, rušenja institucij ali razgradnje projektov, ki so bili dolgo grajeni. Potrebuje kontinuiteto, odgovorno vodenje in dokončanje dela, ki je bilo začeto.
Mandat vlade ni zgolj politični projekt ene stranke ali ene koalicije. Je mandat za delo v dobro države. Projekti, reforme in investicije ne nastanejo čez noč. Zahtevajo čas, doslednost in stabilno okolje. Šele skozi več let se pokažejo njihovi rezultati.
Zato je za državo pomembno, da ima možnost nadaljevati začeto delo. Stabilno politično okolje pomeni večjo predvidljivost za gospodarstvo, večjo zanesljivost za državljane in večjo verodostojnost države tudi v mednarodnem prostoru.
A končno odločitev o tem ne sprejemajo politiki. Sprejemajo jo volivke in volivci.
Boji in življenja za volilno pravico
Volilna pravica je danes pogosto razumljena kot nekaj samoumevnega. Kot nekaj, kar nam preprosto pripada. Toda zgodovina nas uči, da ni bilo vedno tako.
Pravica do glasovanja je bila skozi stoletja rezultat dolgotrajnih družbenih bojev, političnih reform in prizadevanj za enakopravnost. Generacije pred nami so se borile za to, da lahko danes vsak polnoleten državljan sodeluje pri odločanju o skupni prihodnosti.
V mnogih državah so ljudje desetletja zahtevali pravico, da sploh lahko oddajo glas. Ženske, delavci, manjšine – vsi so morali skozi dolgotrajen proces, da je demokracija postala vključujoča. Šele v 20. stoletju je v večini evropskih držav volilna pravica postala resnično splošna.
Pot do te pravice pa ni bila vedno mirna. V zgodovini so ljudje na protestih za volilno pravico tudi umirali. Prav zato ima volilna pravica, kot radi rečemo, »dolgo brado«. Nastajala je skozi generacije političnih in družbenih sprememb.
Zato volilna pravica ni le formalnost. Je ena temeljnih pridobitev demokratične družbe.
Demokracija živi takrat, ko jo uporabljamo
Udeležba na volitvah je več kot politično dejanje. Je izraz odgovornosti do države in do skupnosti, v kateri živimo. Vsak glas je del skupne odločitve o tem, kakšna bo prihodnost Slovenije.
Prihajajoče volitve zato niso zgolj izbira med političnimi programi. So tudi odločitev o tem, ali bomo kot družba znali ceniti pravico, ki jo imamo.
Zato je 22. marec dan odločitve. Ta dan bo priložnost, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju prihodnosti države. Naslednji dan, 23. marca, bo odločitev že sprejeta in lahko se ti zgodi, da ne s tvoje strani.
Zato je sporočilo preprosto: ne zapravimo te priložnosti. Udeležimo se volitev.
Demokracija živi le takrat, ko ljudje svojo pravico tudi uporabijo.
Spletno uredništvo
