Napad panike je lahko izjemno pretresljiva izkušnja, ki človeka v trenutku pahne v strah pred najhujšim. Občutki so pogosto tako intenzivni, da se zlahka pojavijo misli, da gre za srčni infarkt ali drugo življenjsko nevarno stanje. Psihoterapevtka dr. Brigita Chuuya Jezeršek opozarja, da je prav ta podobnost telesnih znakov razlog, zakaj napad panike marsikoga globoko prestraši in pusti trajen pečat.
Po njenih besedah je ključno razlikovanje v poteku in trajanju simptomov. Napad panike praviloma doseže vrhunec v nekaj minutah in nato postopoma izzveni, medtem ko se simptomi srčnega infarkta ob mirovanju ne umirijo, temveč se pogosto stopnjujejo. »Čeprav je panika zelo intenzivna, praviloma ni nevarna in se umiri sama,« pojasnjuje dr. Jezeršek. Pri resnih zdravstvenih stanjih pa je nujno takojšnje medicinsko ukrepanje. Zato svetuje, da ob prvem takšnem doživetju ali ob kakršnem koli dvomu obisk urgence ni pretiravanje, temveč odgovorna odločitev, ki omogoči izključitev telesne ogroženosti.
Pri prvih, nenadnih in močnih telesnih simptomih je medicinska varnost vedno na prvem mestu. Dr. Jezeršek poudarja, da je obisk urgence nujen ob bolečinah v prsih, ki se širijo v roko, čeljust ali hrbet, ob hudem oteženem dihanju, izgubi zavesti, motnjah govora ali vida, nenadni ohromelosti ali drugih nepojasnjenih znakih. Šele ko je telesna ogroženost izključena, se lahko posameznik varno posveti razumevanju in obravnavi čustvene stiske, ki se skriva v ozadju.
Prvi odziv na napad panike
V trenutkih, ko se napad panike razplamti, je naravni odziv človeka boj ali beg. A prav upor proti telesnim občutkom pogosto še dodatno sproži adrenalin in okrepi simptome. Dr. Jezeršek zato svetuje drugačen pristop: namesto boja si je pomembno povedati, da gre za neškodljiv, čeprav zelo neprijeten alarm telesa, ki bo minil. Razumevanje dogajanja v telesu ima pri tem ključno vlogo.
Ljudje med napadom panike pogosto občutijo razbijanje srca, tiščanje v prsih, vrtoglavico, občutek pomanjkanja zraka, mravljinčenje v okončinah ali strah, da bodo izgubili nadzor ali omedleli. Ko te simptome znamo psihološko razložiti, se zmanjša njihov zastrašujoč pomen. Tehnike umirjenega dihanja in prizemljitve lahko telesu pošljejo sporočilo, da nevarnosti v resnici ni, in s tem omogočijo, da se živčni sistem postopoma umiri.
Panika kot signal dolgotrajne preobremenitve
Napadi panike se redko pojavijo povsem brez ozadja. Po besedah dr. Jezeršek so pogosto posledica dolgotrajne notranje preobremenitve, ko so regulacijski mehanizmi živčnega sistema preprosto preobremenjeni. Govori o učinku »polnega kozarca«, ko stres, potlačena čustva in nerazrešeni notranji konflikti počasi polnijo telo, dokler ta ne sproži močnega alarmnega odziva.
Panika ni znak šibkosti, temveč opozorilo. Pogosto se pojavi pri ljudeh, ki delujejo na avtopilotu, prevzemajo veliko odgovornosti in svoje potrebe potiskajo na stranski tir. Telo takrat naredi tisto, česar si človek sam dolgo ni dovolil – ustavi ga in zahteva pozornost.
Kdo je bolj izpostavljen napadom panike
Iz terapevtske prakse dr. Jezeršek opaža, da so napadi panike pogostejši pri posameznikih, ki so dolgo časa (pre)obremenjeni, visoko funkcionalni in navajeni vztrajati tudi čez svoje meje. To ne pomeni, da so šibki, temveč prav nasprotno – pogosto so to ljudje, ki zmorejo zelo veliko, a pri tem pozabijo nase.
Prvi napad panike je lahko še posebej intenziven, saj pride brez opozorila in brez razlage. Zgodi se lahko komurkoli, tudi tistim, ki prej niso imeli psihičnih težav. Prav zato je prva izkušnja pogosto tako strašljiva – pojavi se sredi povsem običajnega dne in brez očitnega razloga.
Pomembno pa je vedeti, da ponavljajoči se napadi panike ne pomenijo, da je z osebo nekaj »narobe« ali da se stanje nevarno stopnjuje. Pogosto gre za začaran krog strahu pred novim napadom, ki sam postane sprožilec. Z razumevanjem, ustrezno podporo in strokovno pomočjo je ta krog mogoče prekiniti.
Napad panike je močna, a obvladljiva izkušnja. Ko človek razume, kaj se z njim dogaja, in se neha boriti proti lastnemu telesu, se strah postopoma umakne. Telo ni sovražnik – je glasnik, ki sporoča, da je čas za več pozornosti, ravnovesja in skrbi zase.
Spletno uredništvo
